Slovensko športno plezanje ima dolgo tradicijo. Eden od dokazov je kranjska tekma svetovnega pokala v težavnosti, ki nepretrgoma poteka že 23 let. Dvorana Zlato polje je vsako leto napolnjena do zadnjega kotička. Razlog so bili vselej izjemni uspehi slovenskih športnih plezalk, v zadnjih letih tudi plezalcev. Vrhunec po novem olimpijska panoga v Sloveniji doživlja v zadnjih treh letih z Janjo Garnbret. Šampionko, ki odličnim in motiviranim tekmicam pušča zgolj drobtinice.
Pionirka uspehov slovenskega športnega plezanja je bila Martina Čufar. Mojstrančanka je orala ledino skupaj s trenerjem Tomom Česnom, nekdanjim vrhunskim alpinistom in dolgoletnim vodjem komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Česen je vsa leta tudi organizator tekme svetovnega pokala v Kranju. Pri postavljanju smeri mu pomagajo nekdanji športni plezalci. Kranjske smeri so bile vselej najatraktivnejše v svetovnem pokalu. Navsezadnje se je v stenah dvorane Zlato polje ob očetu razvijal tudi Aleš Česen. Izjemni alpinist, ki je z Luko Stražarjem in Britancem Tomom Livingstonom avgusta lani splezal prvenstveno smer v severni steni 7145 metrov visokega Latoka I v pakistanskem Karakorumu. Nagrada je bila največja, saj je trojica letos prejela najprestižnejše alpinistično priznanje zlati cepin.
Uspešni tudi drugi slovenski plezalci
Kasneje so se Martini Čufar z uspehi pridružile druge slovenske športne plezalke. Omenimo le najboljše, ki so zmagovale na tekmah svetovnega pokala ter osvajale lovorike za skupno zmago v težavnosti. To so bile Natalija Gros, Mina Markovič in Maja Vidmar. Vse omenjene plezalke so imele ob sebi vrhunske strokovnjake, ki so jih popeljali do najvišjih mest. V zadnjih letih je prišel nov val izjemne generacije, ki mu poveljuje Janja Garnbret. Njeni izjemni uspehi potiskajo ob rob druge vrhunske slovenske dosežke. Naslov svetovne podprvakinje v težavnosti, ki ga je na Japonskem osvojila Mia Krampl, dokazuje, da slovensko športno plezanje ni zgolj Janja Garnbret.
V primerjavi s slovensko tradicijo športnega plezanje so plezalci v zadnjih letih napredovali v balvanskem plezanju. Gregor Vezonik je lani osvojil bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, Jernej Kruder pa je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala. Uspehi Janje Garnbret v balvanskem plezanju pa so neverjetni, saj je letos na Japonskem ubranila naslov svetovne prvakinje, na tekmah svetovnega pokala pa je bila v tej sezoni neporažena.
Olimpijska kombinacija atraktivna, a predolga
Lani se je rodila najpomembnejša disciplina športnega plezanja, imenovana kombinacija. Sprva so ji nasprotovali vsi plezalci, saj je sestavljena iz vseh treh disciplin – hitrostnega in balvanskega plezanja ter težavnosti. V Sloveniji sploh ni bilo stene hitrostnega plezanja, v kateri bi lahko trenirali najboljši športni plezalci. Janji Garnbret ni preostalo drugega, kot da se z vso resnostjo posveti tudi hitrostnemu plezanju. To je storila z odliko, izjemno napredovala, kljub temu pa bo hitrost bržčas vselej njena najslabša disciplina. Lani je bila olimpijska kombinacija prvič disciplina svetovnega prvenstva, vključno z letošnjo zmago v Aziji pa Janja Garnbret ostaja v njej neporažena. Olimpijska kombinacija se je sicer izkazala za atraktivno disciplino, a predolgo, saj traja štiri ure.
Še zdaleč ni samoumevno, da bo Janja Garnbret prihodnje leto v Tokiu osvojila zlato kolajno, kot tudi ne odličje drugega leska. Njene največje tekmice so prav Japonke, saj jih je bilo na minulem prvenstvu v finalu polovica v osmerici. Ob tem, da je bila 30-letna Akijo Noguči en gib oddaljena od zlate kolajne, a se je v odločilnem trenutku zgubila pod težo pritiska.
