Prvi korak v tranziciji po sprejetju prehodne ustave, ki so jo v Sudanu sprejeli 17. avgusta, je bil sicer težaven. Imena 11 članov skupnega civilno-vojaškega sveta so objavili šele pozno v torek, po dveh dnevih prerekanj, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Svet, ki ima za nalogo nadzirati oblikovanje vlade in parlamenta, bo 21 mesecev vodil general Abdel Fatah al Bruhan, ki je bil doslej na čelu prehodnega vojaškega sveta. Naslednjih 18 mesecev - do konca tranzicijskega obdobja leta 2022 - pa bo ta položaj v rokah civilista.
Tranzicijsko oblast sestavlja šest civilistov in pet častnikov, ki so bili doslej člani prehodnega vojaškega sveta. Njegovi članici sta tudi dve ženski, med njima pripadnica krščanske manjšine. Premierski položaj bo danes prevzel tudi novi premier Abdalah Hamdok, ki ga je za ta položaj prejšnji teden izbrala opozicija.
V Sudanu so ključne tranzicijske dokumente podpisali na slovesnosti v soboto, ki se je je udeležilo tudi več visokih gostov iz tujine. Kot navaja AFP, bi to lahko nakazovalo, da se bo ta nemirna afriška država znebila statusa izobčenke v mednarodni skupnosti.
Novo sudansko vodstvo si bo po pričakovanjih prizadevalo za odpravo izključitve iz Afriške unije, ki je bila posledica smrtonosnega zatrtja junijskih demonstracij. Prav tako naj bi v Kartumu skušali ZDA prepričati, da jih umakne s seznama držav podpornic terorizma.
Odstavljeni predsednik Omar al Bašir, ki je državo vodil skoraj 30 let, je v ponedeljek zaradi obtožb o korupciji stopil pred sodnika. Po navedbah tožilstva naj bi priznal, da je od Savdske Arabije prejel več milijonov dolarjev, in to v gotovini.
75-letnemu Baširju sicer zaradi njegove vloge v pokolih v pokrajini Darfur, kjer je leta 2003 izbruhnil upor, želijo soditi na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu. Za njegovo predajo ICC bo moral Sudan ratificirati Rimski statut.
Ob navdušenju, ki v državi spremlja obete prihodnje civilne vlade, se že pojavljajo tudi strahovi pred novim nasiljem in zatrtjem demokratičnih teženj. Med drugim zaradi enega izmed članov civilno-vojaškega sveta, poveljnika paravojaških sil Mohameda Hamdana Dagla, ki se zdi v Sudanu vseprisoten. Daglove enote, ki so izšle iz zloglasne milice džandžavid, domnevno odgovorne za številne zločine v Darfurju, krivijo za nasilno represijo nad protestniki.
Darfur, pa tudi pokrajini Kordofan in Modri Nil, še vedno pesti nasilje, kar bo tudi ena izmed prednostnih nalog civilno-vojaškega sveta. Drugi izziv za ne ravno trdno prehodno oblast pa bo rešitev gospodarstva, ki je v zadnjih letih skorajda povsem propadlo. Prav nenadna potrojitev cen kruha je decembra lani tudi sprožila val protestov, ki so na koncu strmoglavili Baširjev režim.
