Minister za gospodarstvo ZDA, Wilbur Ross, je v nedavni izjavi za medije oznanil, da bodo ZDA ponovno odložile trošarine na določene kitajske visokotehnološke proizvode, poleg tega pa bodo še naprej dovolili uvoz nekaterih (za domače proizvajalce) ključnih komponent »nezaželenega« kitajskega tehnološkega velikana Huawei Technologies Co. Trg je obe dejanji ameriške administracije interpretiral kot povečanje verjetnosti končanja trgovinske vojne med največjima svetovnima ekonomskima velesilama, ki ju mnogi krivijo za ohlajanje gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta. Navsezadnje je marsikatero (odprto) ekonomijo porinila na prag (tehnične) recesije. Zaradi strahu pred morebitno globljo recesijo zdaj večina analitikov pričakuje odločne in hitre ukrepe centralnih bank, predvsem pri obeh glavnih akterjih konflikta, ZDA in Kitajske, kot tudi Evropske centralne banke, saj je upočasnitev globalne blagovne menjave (poleg brexita in ameriške grožnje glede trošarin) močno prizadela tudi evropska gospodarstva z Nemčijo na čelu.
Pozitiven vpliv ohlapne denarne politike na kapitalske trge smo vlagatelji v desetletje trajajočem obdobju nizkih in tudi negativnih obrestnih mer s pridom izkoriščali, zato nas nedavno dogajanje tako na delniških, obvezniških kot tudi na blagovnih borzah ne bi smelo presenečati. Dokler centralni bankirji tiskajo denar in nižajo obrestne mere, vrednosti delnic, obveznic in surovin ter energentov rastejo.
