Nestrankarski italijanski premier Giuseppe Conte, ki je na ta položaj prišel lani spomladi kot kompromis med Gibanjem petih zvezd in Ligo, je danes v govoru v senatu sporočil, da odstopa. S tem se je izognil nezaupnici, ki naj bi ga čakala na isti seji senata in ki jo je zahtevala stranka Liga Mattea Salvinija 9. avgusta, s čimer je prišlo do vladne krize. Notranjega ministra in podpredsednika vlade Salvinija, ki je sedel ob njem, pa je zdaj Conte brez dlake na jeziku ostro obtožil, da ravna neodgovorno ter da mu gre samo za lastne interese in interese svoje stranke.
Salvinijev »oportunizem«
»Matteo Salvini je kršil sporazum o vladi in je zaradi svojih osebnih in političnih interesov prizadel obči interes,« je dejal Conte. Obsodil je njegove zahteve po »vsej oblasti« (po volitvah) in pozive svojim privržencem, naj gredo na ulice, če ne bo predčasnih volitev. Te besede namreč zvenijo kot Mussolinijeve ob fašističnem puču oktobra 1922. Voditelju Lige je Conte očital, da s svojim početjem »državo potiska v nevaren položaj«. Ta vladna in politična kriza, ki jo je izzval Salvinijev »oportunizem«, naj bi tudi slabila pozicijo Italije pri pogajanjih z Evropsko unijo.
Conte je dal vedeti, da konec sedanje koalicije pomeni morda tudi to, da ne bo mogoče sestaviti proračuna za prihodnje leto. Brez proračuna pa bi se DDV zaradi velikega proračunskega primanjkljaja in zahtev EU, da Italija ustavi večanje svojega velikanskega javnega dolga (trenutno ta znaša 134 odstotkov BDP, kar je poleg Grčije največ v EU), avtomatično povečal z 22 na 25 odstotkov. Tolikšen DDV bi bil hud udarec za gospodarstvo in Italija bi zašla v recesijo, kar bi še poslabšalo njeno že 20 let slabo gospodarsko in javnofinančno situacijo.
Niti v rokah predsednika države
Conte je torej obsodil Salvinijevo prizadevanje, da bi – kljub tveganju za javne finance in gospodarstvo – ob veliki podpori, ki jo ima med Italijani, izsilil predčasne volitve in z zavezniki na desnici prevzel vso oblast. Podpora Ligi je po Salvinijevi odločitvi, da izstopi iz vlade in zahteva nove volitve, po zadnji javnomnenjski raziskavi sicer padla z 38 na 34 odstotkov. Še vedno pa bi skupaj z desničarsko Naprej Italija Silvia Berlusconija in neofašističnimi Brati Italije lahko dobili absolutno večino poslancev in senatorjev na predčasnih volitvah.
Vendar bo račune Salviniju verjetno prekrižal predsednik države Sergio Mattarella, ki nasprotuje predčasnim volitvam jeseni, ker bi prinesle katastrofalen dvig DDV. Med drugim lahko celo zavrne odstop premierja Conteja in od njega zahteva, naj vlada z novo absolutno večino, ki bi jo lahko sestavljala populistično Gibanje petih zvezd in levosredinska Demokratska stranka. A tudi če bo Mattarella sprejel Contejev odstop, bi lahko potem dovolil vlado teh dveh največjih strank v sedanjem parlamentu ali pa vlado samo Petih zvezd, ki bi imela podporo demokratov. Nekdanji premier in predsednik evropske komisije Romano Prodi se celo zavzema za širšo vladno koalicijo, ki bi jo podpirala tudi Berlusconijeva Naprej Italija. Redne volitve bi sicer morale biti šele leta 2023.
Salvini: Vse bi storil še enkrat
Salvini je s svojim izstopom iz vlade 8. avgusta naredil napako predvsem zato, ker je podcenjeval možnost povezovanja Petih zvezd in demokratov. Zdaj je sicer v senatu Conteju odgovoril, da si nima kaj očitati in da bi »vse še enkrat enako naredil«. Še vedno pa hoče volitve že oktobra: »Ni me strah sodbe Italijanov.« Nato je napadel tudi Gibanje petih zvezd: »Če je te vlade konec, potem je to zaradi teh gospodov, ki vedno govorijo 'ne' in ovirajo vsako stvar.« Vendarle pa je Petim zvezdam ponudil, da skupaj sprejmejo proračun za leto 2020 in zmanjšajo število sedežev v parlamentu, kar hoče Di Maio, potem pa bi odšli na predčasne volitve.
