V zagrebških soseskah je razporejenih približno 6000 zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, kot so papir, steklo, pločevina, tekstil ter biološki in mešani odpadki. Poleg zelenih otokov s pisanimi zabojniki so v Zagrebu uredili 18 reciklažnih dvorišč, kjer je mogoče brezplačno odlagati gradbene, kosovne, elektronske in druge odpadke, ki ne sodijo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Kljub temu je po vsem mestu videti vrsto najrazličnejših odpadkov, ki se kopičijo na zelenih otokih. Poleti prizore spremlja tudi neznosen smrad. Poleg tega je vse več divjih odlagališč ob cestah, v parkih, na zelenicah in drugih javnih površinah, kamor nekateri odlagajo kosovni odpad.

Tako so se od minule zime različni gradbeni in kosovni odpadki kopičili v soseski v središču mesta, kjer domujejo številne državne institucije. Komunalne službe so divjo deponijo odstranile šele, ko so nanjo v preteklih dneh opozorili vplivni hrvaški mediji.

Zaskrbljeni prebivalci se pritožujejo, da komunalne službe zabojnikov ne praznijo redno in da že razvrščene odpadke iz različnih zabojnikov odvažajo s tovornjakom za mešane odpadke. Na družbenih omrežjih pogosto objavljajo tovrstne posnetke. Menijo, da je kakovost odvoza odpadkov padla, medtem ko cena komunalnih storitev ostaja enaka.

Sizifovo delo in ostrejši ukrepi

Na mestni občini trdijo, da opravljajo sizifovo delo, ker divjih deponij ne morejo odstranjevati tako hitro, kot nastajajo nove, pa čeprav so v mestnem komunalnem podjetju Čistoća kupili dodatna specialna vozila in opremo. Letos so prejeli več kot 3000 pritožb občanov zaradi neustreznega odlaganja odpadkov, uspešno pa so posredovali v 2500 primerih.

Vodja mestnega urada za gospodarstvo, energetiko in varstvo okolja Mirka Jozić je za hrvaške medije potrdila, da pripravljajo ostrejše ukrepe pri nadzoru in kaznovanju. Napovedala je postavitev dodatnih nadzornih kamer na javnih površinah ter uvedbo komunalnih redarjev, ki bodo pristojni izključno za odpadke. »Zeleni inšpektorji« naj bi kaznovali ne samo tiste, ki kosovne odpadke odlagajo kjerkoli, temveč tudi tiste, ki odpadke odlagajo v napačne zabojnike. Kazni za fizične osebe nameravajo zvišati do povprečne plače v Zagrebu (ta je bila julija nekaj več kot 1000 evrov). Obstoječe kazni za fizične osebe so od 95 do 133 evrov, medtem ko za pravne osebe znašajo tudi do 12.160 evrov.

Problemi s kopičenjem odpadkov v mestu so izbruhnili pred nekaj leti, ko je mestna uprava odločila, da bodo smeti odvažali dvakrat in ne več trikrat na teden. Opustili so tudi prakso rednega odvoza kosovnih odpadkov dvakrat na leto. Prav tako v novih stanovanjskih soseskah nikjer ni podzemnih zabojnikov, ki jih je napovedala mestna uprava. Gradnja zagrebškega centra za ravnanje z odpadki pa je v fazi iskanja projektantov.

Zdi se, da Zagrebu, tako kot večini hrvaških mest, ne bo uspelo izpolniti zahteve EU, da do leta 2020 ločeno zbere 50 odstotkov odpadkov. Podatki s konca leta 2018 kažejo, da je Čistoća zbrala le nekaj več kot 13 odstotkov ločenih odpadkov. Zato mestu grozijo kazni ne samo iz Bruslja, temveč tudi iz hrvaškega sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, ki skrbi za izvajanje načrtov ravnanja z odpadki. Medtem je zagrebška mestna uprava letos začela projekt, v sklopu katerega prebivalcem delijo posebne vrečke za plastične in biološke odpadke. Pričakujejo, da bodo tako že letos zbrali 30 odstotkov ločenih odpadkov, čeprav se zavedajo, da bo potreben čas, da se bodo prebivalci navadili na ločevanje odpadkov.