»Moj varovanec je že ves čas prepričan, da bo Bog poskrbel za zmago resnice. To mu daje energijo in moč, da je vse postopke zdržal pokončno,« je oktobra lani, ko je bil Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije, v primeru Betnava na vnovičnem sojenju v tretje oproščen obtožb, dejal njegov odvetnik Velimir Cugmas. Njegovega klienta takrat, zaradi vraževernosti, kot je dejal, ni bilo na celjsko sodišče.

Dolga pot do oprostilne sodbe

Na oprostilno sodbo se je – pričakovano – pritožilo specializirano državno tožilstvo, celjsko višje sodišče pa je Krašovca v pisni sodbi še tretjič opralo vseh obtožb. Tožilstvo je poskušalo dokazati, da je kot nekdanji vplivni ekonom mariborske nadškofije nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta napeljal k poslovni goljufiji: da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa pridobila evropska sredstva v višini dobrih 1,7 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Krašovec je bil sicer že na prvem sojenju decembra 2013 spoznan za krivega napeljevanja k poslovni goljufiji, sodišče pa mu je takrat prisodilo dve leti zaporne kazni. A je višje sodišče zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka obsodilno sodbo razveljavilo. V ponovljenem sojenju dve leti pozneje ga je sodišče ponovno obsodilo, in to na tri leta zapora. Temu je pritrdilo tudi višje sodišče. Sodbo je po pritožbi razveljavilo vrhovno sodišče in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje pred novi senat. Ta je Krašovca oprostil vseh očitkov, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. S tem so se strinjali tudi višji sodniki, ki so Krašovca, tokrat dokončno, oprostili vseh obtožb.

Sodelavci so kazen že odslužili

Spomnimo, da so dvorec Betnava začeli prenavljati leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava. Podjetje je ustanovilo šest duhovnikov, ki so s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vanj vložili več kot dva milijona evrov. Na tej podlagi so zaprosili za 1,7 milijona evrov evropskih sredstev in jih tudi dobili, a se je pozneje izkazalo, da je podjetje preslepilo ministrstvo za gospodarstvo, saj so jim pošiljali račune z lažnimi gradbenimi situacijami za gradbena dela, ki nikoli niso bila opravljena. Denar je mariborska nadškofija že leta 2011 vrnila, tožilstvo pa je zaradi suma kaznivega dejanja goljufije v škodo EU ter ponarejanja ali uničenja poslovnih listin spisalo ovadbo zoper prvo damo Vegrada Hildo Tovšak, gradbenega nadzornika Karla Bogatina, Mariničevo, Ekarta in Krašovca. Slednji je na sodišču vseskozi zatrjeval, da je le grešni kozel, vsi drugi so krivdo priznali in bili obsojeni. Tovšakova na zaporno, preostali pa na pogojne kazni, ki so jih že odslužili.