V Levici so pred časom napovedali, da bodo jeseni v parlamentarni postopek vložili svoj predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Uradnih informacij o tem, kako poteka priprava predloga, za zdaj ni mogoče dobiti, po naših neuradnih podatkih pa je Levica vsaj v grobem določila način, na katerega bi ukinitev izvedli. Odločili naj bi se za rešitev, po kateri bi sredstva, ki jih zdaj zdravstvu plačujemo po treh zasebnih zavarovalnicah, nadomestili z višjimi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ključna točka sodelovanja
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je že ves čas eden od glavnih pogojev, ki jih Levica postavlja za sodelovanje s koalicijo. Marca letos so se v dodatnem sporazumu dogovorili, da bo zavarovanje ukinjeno že letos, vendar je vlada po tem zamenjala ministra za zdravje. Novi minister Aleš Šabeder je po naših informacijah koalicijskim strankam pred nekaj meseci obljubil, da bo svoj predlog ukinitve pripravil v novembru, vlada pa naj bi o njem odločala maja ali junija prihodnje leto. Kako zdaj Šabeder ocenjuje »prehitevanje« Levice, ni znano, saj so nam z ministrstva odgovorili le, da se bodo do njenega predloga opredelili, ko ga bodo videli. Ker predlog še nima končne oblike, tudi politične stranke še niso oblikovale stališč, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, kakšna je možnost, da bi bil sprejet. Socialni demokrati so na primer po službi za odnose z javnostmi sporočili, da predlog ukinitve pričakujejo »v kratkem« oziroma »čim prej«, vendar mora po njihovem priti z ministrstva.
Ker je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedana že v koalicijski pogodbi, politična volja ne bi smela biti vprašanje. Veliko večji izziv pa je najti način za nadomestitev več kot pol milijarde evrov, ki jih zdaj s premijami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje letno zberejo tri zasebne zavarovalnice. Levica se je po naših neuradnih informacijah odločila, da bi povišala prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. V skupnem znesku naj bi bilo povišanje enako sedanjim sredstvom dopolnilnega zavarovanja, vendar bi bilo progresivno, torej ne bi bilo enako za vse posameznike. Tako bi revnejši skupno za zdravstvene storitve plačevali manj, bogatejši pa več kot zdaj. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsi plačujemo enako.
Enostavna rešitev z napako
Ta rešitev, ki je določena tudi v koalicijski pogodbi, se na prvi pogled zdi najenostavnejša in najbolj smiselna, saj dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačujejo skoraj vsi prebivalci Slovenije, torej je praktično obvezno, čeprav je formalno prostovoljno. O njej je najprej razmišljala tudi Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje v prejšnji vladi, vendar je ugotovila, da ima ideja veliko pomanjkljivost. Financiranje zdravstva bi bilo še bolj odvisno od plačanih prispevkov in zato še bolj občutljivo na gospodarske krize, povečanje brezposelnosti in nižanja plač. Poleg tega bi ta rešitev zelo omejila manevrski prostor pri iskanju denarja za dolgotrajno oskrbo.
Milojka Kolar Celarc se je zato odločila, da bi del denarja, ki ga zdaj za zdravstvo zberemo po zasebnih zavarovalnicah, še naprej plačevali iz žepa oziroma iz neto plač, vendar bi ga namesto zasebnih zavarovalnic pobirala država. Poleg tega bi revnejši plačevali manj kot bogati. Razpon prispevka bi bil med 20 in 75 evri na mesec, medtem ko se trenutno mesečne premije dopolnilnega zavarovanja zvišujejo na okoli 36 evrov. Zaradi nasprotovanja ministrstva za finance in padca vlade Mira Cerarja na koncu ministrici Kolar-Celarčevi zakona ni uspelo pripeljati do odločanja v državnem zboru.
