Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v finalu priprav na letošnji vrh G7, ki bo konec tega tedna v Biarritzu v Biskajskem zalivu, odločil gostiti ruskega kolega Vladimirja Putina, ki mu je sedmerica najrazvitejših držav zaradi ruske aneksije Krima leta 2014 suspendirala sedež za elitnim omizjem, sam pa je lani sklenil, da se Rusija klubu, v katerega je bila povabljena leta 1997, dokončno odpove. Prav Rusija bi morala pred petimi leti v Sočiju drugič gostiti vrh skupine G8, ki se je nato odvil pod okriljem Evropske unije, Putin pa je od tedaj nedobrodošel, čeprav ne povsem izključen gost pri zahodnih voditeljih, med redkimi obiski v članicah EU pa je bil v Franciji v gosteh vsako leto.
Glavna tema Ukrajina
Macron je Putina tokrat sprejel v sredozemski vladni rezidenci Fort de Bregançon dobrih sto kilometrov vzhodno od Marseilla. Srednjeveško trdnjavo je v prijetno rezidenco spremenil njen najemnik v letih med obema svetovnima vojnama, za predsedniško jo je naredil Charles de Gaulle, njegovi nasledniki je niso najbolj cenili, tako da sta se denimo Nicolas Sarkozy in François Hollande z ženama odločila tam preživeti le en poletni dopust, francoska vlada pa je zaradi stroškov vzdrževanja, ki znašajo okoli četrt milijona evrov na leto, že leta 2013 sklenila, da jo preda v javno uporabo. To se za zdaj ni zgodilo, Macron pa je tam v začetku avgusta gostil tedaj že bivšo britansko premierko Thereso May in z njo razpredal o nadaljnji usodi brexita. Zdaj pa sta s Putinom razglabljala o dvostranskem sodelovanju, Iranu, Siriji in seveda Ukrajini. Macron je namreč med prvimi tujimi voditelji že junija v Parizu sprejel aprila izvoljenega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in se postavil v vlogo posrednika, ko mu je slednji zaupal, da se je v zvezi z rešitvijo krize na ukrajinskem vzhodu pripravljen srečati s Putinom na štiri oči.
Johnson bo mehčal Merklovo in Macrona
Macron se po poletnem oddihu in pogovorih z ruskim kolegom vrača v Pariz, kjer v četrtek pričakuje novega britanskega premierja Borisa Johnsona. Ta vztraja, da bo Britanija zapustila EU z dogovorom ali brez njega 31. oktobra letos, a z dogovorom le, če bo Unija sprejela spremembe ločitvenega sporazuma, ki je za Bruselj sicer zapečaten od lanskega novembra. Johnson bo dan prej poskušal s svojimi predlogi omehčati nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je v politično jesen stopila včeraj skupaj z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Slednji, ki jo je v zadnjih letih večkrat kritiziral zlasti zaradi migracijske politike, je tokrat skrbel za manj napeto vzdušje kot v njunih redkih srečanjih v zadnjih letih. Povod je bila 30. obletnica tako imenovanega vseevropskega piknika v Šopronu na madžarsko-avstrijski meji, ko je Madžarska simbolično za kratek čas odprla evropske meje in omogočila več sto vzhodnim Nemcem prebeg v Avstrijo. Merklova je včeraj dejala, da je »piknik postal svetovni dogodek«, saj je bil nekakšen uvod v kasnejši padec berlinskega zidu in združitev Nemčij. Orban pa je na vprašanje, kako lahko slavi podiranje zidov, ko sam gradi nove, odvrnil, da so zdaj drugi časi, ker so pred tremi desetletji »zidove podirali, da bi ljudje lahko živeli v miru in varnosti, nove pa da gradimo ravno zato, da ohranimo mir in varnost v Evropi.
