Rom Mitja Novak iz romskega naselja v Dobruški vasi je zaslovel leta 2017, ko je v imenu vseh črnograditeljev, ki bi jim država zrušila dom, dosegel zmago na ustavnem sodišču. Zaradi njegove zmage bo moralo poslej pred prihodom bagrov upravičenost rušenja najverjetneje presoditi še neodvisno sodišče. Če je črna gradnja edini dom in družina nima kam, rušenje ni dovoljeno.
Vendar Novak, ki je z zmago na ustavnem sodišču ohranil pravico bivanja v nelegalnem romskem naselju, zdaj želi to naselje zapustiti. Svoje bivanje bi rad legaliziral. Ker zemljišče, na katerem biva z družino, ni naprodaj, bi si rad življenje uredil v drugi, legalni nepremičnini.
»Pišem dopise, prosim, kličem…«
»Našel sem hišo in človeka, ki bi mi jo prodal za okrog 40.000 evrov,« pravi oče petih otrok. Da bi kdo na Dolenjskem prodal hišo Romu, je redka priložnost. »Vendar na banki ne morem dobiti kredita, saj sem že vsa leta zaposlen zgolj za določen čas. Za poroka pri kreditu se mi je ponudila zgolj mama, vendar ima prenizko pokojnino. Iščem drugo rešitev. Pišem dopise, prosim, kličem, na sestankih sem bil že z vsemi pristojnimi. Za zdaj se nič ne premakne,« nam je povedal Novak.
Naselje v Dobruški vasi v dolenjski občini Škocjan je eno najstarejših romskih naselij pri nas. Večina današnjih prebivalcev se je v njem že rodila in niso krivi za to, da živijo v nelegalnem naselju. Naselje ni bilo nelegalno od nekdaj in Novak ni »klasični« črnograditelj. V času Jugoslavije je lokalna oblast Rome celo spodbujala, naj se naselijo na dobruškem zemljišču. Vendar je to kasneje z osamosvojitvijo pripadlo zasebnim lastnikom, Romi pa so postali ujetniki brezizhodne situacije – njihovo bivanje v naselju je postalo nelegalno. Zemljišča bi odkupili, a niso naprodaj. Nekateri so bili zaradi bivanja v naselju tudi že obsojeni.
Novak je v pogovoru za Dnevnik poudaril, da ne želi ničesar podarjenega. Želi si zgolj, da bi mu pri selitvi iz nelegalne situacije pomagala občina ali katera od drugih ustanov, ki so pristojne za Rome. Denar bi vrnil v celoti, zagotavlja.
»To, da se gospod Novak želi izseliti iz naselja, je prava pot socializacije,« pravi škocjanski župan Jože Kapler. »Vendar mu žal ne moremo pomagati. Občina ni banka. Namenskih sredstev za razselitev Romov nimamo.«
Občina je v preteklosti eni romski družini sicer že pomagala, da se je izselila iz nelegalnega naselja v Dobruški vasi. Zanjo bi bilo koristno, da bi se ljudje iz nelegalnega naselja izselili. Vendar, razlaga župan, so v prejšnjem primeru za pomoč namenili sredstva iz evropskega projekta, ki pa se je vmes že iztekel. Za Novaka tako trenutno denarja ni.
Razselitev ne sme biti prisilna
Rom je za pomoč prosil tudi novomeški center za socialno delo (CSD), s pomočjo katerega so prav tako v preteklosti na željo romskih družin že uspele razselitve iz nelegalnih naselij. »Občina je nekoč celo kupila hišo in vanjo preselila romsko družino. Financiranje smo organizirali iz socialnih transferjev, ki so jih prejemali člani družine,« nam je povedal pomočnik direktorice CSD Novo mesto Alojz Simončič. Vendar, je priznal, to kljub dobremu namenu ni bilo povsem v skladu s pravili, saj socialni transferji niso namenjeni za financiranje nepremičnin. Simončič pravi, da v Novakovem primeru takšne izjeme ne morejo narediti. Tudi z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam sporočili, da v okviru njihovih pristojnosti pravne podlage za pomoč ne vidijo.
Z razmerami je seznanjen tudi direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. »Z občino in centrom za socialno delo smo se dogovorili, naj vsak na svoji strani preveri, kako bi lahko pomagali tej romski družini,« pravi Baluh. Pojasnil je, da primer spremljata tudi varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti.
»Razselitev iz naselja je dobra rešitev za tiste romske družine, ki si tega želijo,« pravi predsednik romske zveze iz Črnomlja Zvonko Golobič. »Razselitev ne sme biti prisilna, saj za nekatere družine življenje zunaj romskih naselij tudi ni primerno. Lahko pa bi občina ali država razselitev finančno podprla,« dodaja Golobič.
V Amnesty International Slovenije (AIS) so nad počasno odzivnostjo državne in lokalne oblasti razočarani. »Posameznik iz nelegalnega romskega naselja se bojuje, zmaga na ustavnem sodišču, vmes se zaposli za določen čas, pridobi izobrazbo za pomočnika vzgojitelja, tudi njegovi otroci redno izdelujejo šolo,« povzema situacijo predstavnik AIS Blaž Kovač. »Kot ’nagrado’ pa mu zdaj niti država niti občina niti CSD ne omogočijo tega, kar sicer obljubljajo že leta in kar so pred tem ponekod že izvajali: legalizacijo, prodajo zemljišča ali razselitev,« opozarja Kovač.
