Dobri dve leti po uničujočem požaru na območju družbe Ekosistemi v Zalogu je krški Kostak danes začel sanacijo pogorišča, ki naj bi trajala predvidoma tri mesece oziroma do konca oktobra. Na območju naj bi bilo od 6000 do 7500 ton ožganih nenevarnih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, manj kot desetina naj bi bilo ožgane industrijske plastike. Odpadke bodo odpeljali večinoma v sežigalnice v Avstriji, je povedal Primož Gabrič, direktor sektorja za ravnanje s surovinami v Kostaku. Celotno javno naročilo je ovrednoteno na 1,4 milijona evrov. Toda v civilni iniciativi Zalog - Loke opozarjajo, da odvoz odpadkov pomeni zgolj čiščenje, ne pa tudi dokončne sanacije območja.
Odpadki na sežig v Avstrijo
Po Gabričevih besedah naj bi v prvi fazi, ki bo trajala približno štirinajst dni, odpeljali od 2000 do 3000 ton odpadkov. Druga faza sledi konec septembra oziroma v začetku oktobra, ko bodo odpeljali še preostale odpadke. »Gre izključno za nenevarne odpadke, po specifikaciji inšpektorata za okolje so opredeljeni kot ostanek po mehanski obdelavi odpadkov. Poleg tega ima Kostak dovoljenje za ravnanje zgolj z nenevarnimi odpadki,« dodaja Gabrič.
Odpadke bo prevzel Kostak skupaj z dvema podizvajalcema, to je Surovino d.o.o. in podjetjem Saubermacher Slovenija. Najprej bodo odpadke odpeljali na lokacije teh treh podjetij, jih obdelali, nato pa odpeljali naprej v sežigalnice oziroma cementarne v Avstrijo, manjši del pa naj bi končal v cementarni Salonita Anhovo.
V civilni iniciativi Zalog - Loke, kjer so na »ekološko bombo« v Zalogu opozarjali že leta pred požarom, so zadovoljni, da se je sanacija začela. Toda kot pravi Franc Plut iz civilne iniciative, ostaja grenak priokus, saj je »država potrebovala kar dve leti, da je začela odstranjevati 'nenevarne' odpadke. Poleg tega nihče ni opravil natančnejše analize, kaj vse se skriva v teh vrečah odpadkov. Na lastne oči sem videl tube, ostanke zdravil, medicinske igle, marsikaj je bilo vmes. Vse preveč se zdi, da se država izogiba te analize, ki bi najverjetneje pokazala, da je bila povzročena okoljska škoda zaradi velike stopnje onesnaženosti. To pa seveda pomeni dodatno finančno obremenitev.«
Po odvozu odpadkov pričakujejo ponovno analizo tal
Po mnenju civilne iniciative bi morala država po odvozu odpadkov opraviti sondiranja oziroma temeljito analizo tal na širšem območju pogorišča. »Pred desetletji se je namreč v opekarni Zalog marsikaj sežigalo pa tudi zakopavalo. To so naše domneve, ki pa jih lahko potrdijo zgolj sondiranja. Po odpeljanih odpadkih je torej nujna sondaža širšega območja, kajti območje je že od nekdaj neurejeno, brez kanalizacije, varnostnega hidrantnega omrežja in podobno,« pravi Plut.
Skrb zbujajo predvsem analize tal okoli pogorišča, tudi na kmetijskih zemljiščih, ki jih je dal po prvem obisku Zaloga lansko jesen opraviti zdaj že nekdanji okoljski minister Jure Leben. Med drugim so rezultati pri dveh vzorcih pokazali visoko onesnaženost tal s težkimi kovinami, kar pomeni, da je zemlja tam neprimerna za rejo živali ali pridelavo rastlin.
Leben je takrat pristojnemu inšpektoratu »zapovedal« prednostno reševanje primera, vlada je zagotovila denar za sanacijo, ob tem pa je nekdanji minister dejal, da bodo po odvozu odpadkov »skupaj z lokalno skupnostjo pregledali očiščen teren, naredili nove preverbe in zagotovili, da morebitne nove izcedne vode ne bodo odtekale v Krko in poljedelske površine. Želimo ponovno vzpostaviti normalno, zdravo okolje.« To pričakuje tudi straška občina.
