Čeprav se je Primož Roglič na profesionalno kolesarsko pot podal pozno, dokazuje, da nikoli ni prepozno. Njegov izjemno visok prag bolečine in visoka maksimalna sposobnost porabe kisika, ki jo organizem lahko porabi v eni minuti, (VO2 max) sta mu omogočila rekordno hiter vzpon v svetovni vrh kolesarskega športa.
Roglič tako iz leta v leto oziroma skoraj iz dirke v dirko popravlja lastne in hkrati slovenske mejnike v svetovnem kolesarstvu. Naslov svetovnega podprvaka v vožnji na čas in tretje mesto v skupni razvrstitvi dirke po Italiji sta le največja uspeha, ki ju je dosegel v zadnjih letih. Roglič, ki je v letošnji sezoni uvrščen na peto mesto svetovne lestvice kolesarjev in je vodilni na Ucijevi lestvici etapnih dirk, bo imel priložnost za nov vrhunec že v prihodnjih dneh, saj se v soboto začenja tritedenska dirka po Španiji, kjer bo 29-letnik ponovno eden od kandidatov tudi za končno zmago.
Najuspešnejša leta šele prihajajo?
Čeprav malokdo lahko sledi njegovemu hitremu vzponu med kolesarske zvezdnike, pa Roglič sodeč po številnih kolesarskih raziskavah in statistiki v zadnjih desetih letih svojega vrhunca še ni dosegel. Kot ključno velja pri tej trditvi izpostaviti njegovo zmožnost maksimalne porabe kisika. Vrhunski športnik naj bi maksimalno pripravljenost v tem parametru dosegel šele pri 35 letih, kar je v kolesarstvu in ostalih vzdržljivostnih športih eden od najpomembnejših dejavnikov za uspeh. Kljub temu da pri omenjeni starosti športnik pride v obdobje, ko najbolje porablja kisik, pa pri tej starosti v nasprotni smeri začnejo delovati nekateri drugi dejavniki, kot sta počasnejša regeneracija, povečana obolevnost. Pomemben faktor so tudi morebitne poškodbe, bistveno pa je tudi, da bo Roglič ohranil visoko motivacijo za trdo delo. Če bodo našteti dejavniki izpolnjeni, smo lahko glede njegove športne poti zelo optimistični.
Tudi po 35 letu pa njegove uspešne kariere ne bo nujno konec. Raziskave namreč pravijo, da se po tej starosti VO2 max vsako leto zmanjša za pet odstotkov, kar pa v prvih letih še ni prevelika izguba za vrhunske rezultate.
Rezultati delno potrjujejo raziskave
Čeprav se takšna starost za vrhunskega športnika zdi že zelo visoka, rezultati v kolesarstvu zadnjih nekaj let kažejo, da so to leta, ko se da osvojiti še veliko. Povprečna starost zmagovalcev tritedenskih etap v zadnjih desetih letih namreč znaša 29,86 let. Pri statistični analizi smo upoštevali prvotne zmagovalce dirk, četudi so jim kasneje zmage odvzeli. Če pa pri vseh treh tritedenskih dirkah v zadnjih desetih letih izločimo najmlajšega tekmovalca (Egan Bernal, Tour 2019, 22 let; Nairo Quintana, Giro 2014, 24 let; Simon Yates, Vuelta 2018, 26 let) se povprečna starost zmagovalca na grand turih povzpne celo na 30 let in pol. Najstarejši zmagovalec enega izmed velikih turov v zadnjih desetih letih je Američan Christopher Horner, ki je na španski Vuelti slavil leta 2013, star skoraj 42 let.
Sodeč po starosti zmagovalcev v zadnjih letih ima tako Roglič, ki bo letos 29. oktobra praznoval 30 let, pred seboj še nekaj rezultatsko plodnih let. In če bo sledil svoji tradiciji, da v tem fizično zelo zahtevnem športu iz leta v leto stopnjuje svoje dosežke, se mu morda obeta tudi zmaga na tritedenski dirki.
