Aluminij je tudi proti Olimpiji (1:0) pokazal, zakaj ima najboljšo obrambo lige. Gledalci radi pridejo, kadar pride Olimpija. Ker Ljubljančani v prestolnico pogosto odidejo brez točk. Deveta tekma, šesti poraz zmajev, tretji zapored. Na stadionu, kjer po šestih krogih z evrogolom Nikole Leka in z najbolj neprehodnim gozdom obrambe, ki je doslej dovolil le dva gola, domuje vodilno moštvo lige. Aluminij.

»Obramba vseh enajstih je zaslužna za uspeh,« je ozadje razgrnil Slobodan Grubor, trener Aluminija. Pa je bil prvi polčas še kompliment za Olimpijo, če se je drugouvrščena ekipa doma tako zaprla in je obračun postal tekma v potrpljenju. »Nismo bili pravi v zaključku in so nas kaznovali,« je priznal Safet Hadžić. »Težko je, če se jih osem postavi okrog kazenskega prostora. Edina možnost je potem preko kril in s predložki. Enostavno nismo dali gola.«

Pa so poskušali na mnogotere načine. Hadžiću tekma ni uspela tako, kot je taktično disciplino uveljavil Grubor. Aluminij je že v prvem delu dočakal lepi situaciji, vendar Jure Matjašič in Alen Krajnc nista bila natančna. Opozorilo ni zaleglo in Olimpija je izgubila. »Mi hočemo vedno naprej, ampak vse je odvisno od tega, kaj nam ponudi tekmec. Ponudili so nam več,« je bil Gruborjev komentar, zakaj so krenili v drugi polčas bolj odločno. Ne le kot drugo moštvo, temveč kot prvo moštvo lige. Stisnili so Olimpijo iz polpriložnosti, počakali, da je bila žoga nastavljena za Leka. Priletel je, pomeril in Nejc Vidmar je samo pogledal, kako je žoga končala v mreži. Takoj po golu je imel po napaki Erica Boakyeja nato Matjašič v eni situaciji tri možnosti, da bi tekmo izdatno nagnil v domačo korist. Pa je okleval. Olimpija je debele pol ure zaman iskala, česar ni našla že ves prvi polčas. Rok Kidrič je zadel le okvir vrat, Stefan Savić pa za las zgrešil. In kako Grubor komentira, da je prav Aluminij zdaj na vrhu? »Pa vprašajte igralce.« Ti so kričali in tresli slačilnico. Trenutno najboljšo v ligi.

Nakup Peričića je bil škodljiv

Srčnost. Dušan Kosič je po zmagi Celja poudaril, da je zanj ta beseda res dobra. Srčnost, kakršno bi si Maribor lahko tudi po mnenju Darka Milaniča vzel za zgled. Ampak za dvoboj z Ludogorcem ni najbolj spodbudna popotnica, če Mariboru po Rosenborgu lekcijo daje še Celje.

»Malo sem bil kregan za izjavo, da smo imeli veliko sreče,« je dodal Dušan Kosič. Pri Mariboru bi lahko stavek obrnili, toda težko je takšnemu porazu reči nesrečen. Še za Darka Milaniča to ni (več) nesreča: »Nenavadno popustljivi smo v branjenju, napake, ki jih delamo, nas veliko stanejo.«

Toda eno so napake, nekaj drugega je trend. Špiro Peričić ni več le neuspeli transfer Zlatka Zahovića, ki v njem ni našel zamenjave za Marka Šulerja, temveč škodljiv. Ivan Božić je izkoristil nepazljivost Peričića in podal učinkovitemu Dariu Vizingerju. Zaostanek bi Maribor lahko kmalu izničil. Luka Zahović je zvito priboril enajstmetrovko, prvo prvenstveno letos za vijoličaste. Proti Celju je redno zabijal. Pa ne po enega, hat-tricki so padali. S »panenko« se je lotil Matjaža Rozmana. Ni prvič zastreljal, a prvič tako nonšalantno. »Nočem niti debatirati o tem,« je Milanič odvrnil na vprašanje, ali bo Zahović še streljal z bele točke. »Na igrišču ni bilo ne Roka Kronavetra ne Marcosa Tavaresa. Vzel je žogo in vsi smo pomislili, da je to super. Ker ima hrabrost. Dejstvo pa je, da na žalost ni zabil.«

V nadaljevanju je Maribor neučinkovito pritiskal, Alexander Cretu pa je z z(a)vito podajo našel rešitev, ko je Milanič še okleval z menjavami. Rudi Požeg Vancaš se vljudno ni veselil gola proti bivšemu klubu, ker se ni imel česa. Že remi ne bi bil dovolj. Nato je Peričić (od)rešil sebe in moštvo. Kenan Pirić je čakal, da bo le še pobral nenevarno podajo Mitje Lotriča. Pa je Peričić iztegnil nogo. In žogo odbil. Od prečke v lasten gol. »V tem trenutku se realno ne znajde,« je pojasnil Milanič. Težava je, da Peričić še zdaleč ni edini.

Igor Vekić junak Brava

»Čestitke fantom za točko v hudi vročini. Tekma ni bila takšna, kot smo si želeli, ker po menjavi ekipe ni avtomatizmov in s tem igre ena na ena. Ni nam uspelo prebiti zgoščene obrambe Brava,« je bil po malem derbiju Ljubljanske kotline v Šiški vidno razočaran trener Domžal Simon Rožman, ki je ekipo moral sestaviti brez Gabra Dobrovoljca, potem ko je ta odšel v drugo turško ligo.

Čeprav so Domžale povsem na dnu in nižje niti ne gre, saj so osvojile le dve točki, se njegov stolček ne trese, saj ima zaupanje vodstva kluba. »Zdaj ko so igralci v kanalu, bi bilo najlažje oditi, a tega ne bom naredil. Boril se bom naprej. Če bo kdo v klubu ocenil, da je krivda na moji strani, z menoj ne bo imel nobenih težav. Do 31. avgusta bodo glave igralcev takšne kot vsako leto, ker jim ljudje obljubljajo milijone in milijarde ter avione in kamine. Tisti, ki bodo ostali v Domžalah, bodo žalostni še 14 dni, nato pa upam, da bomo prišli v normalen ritem,« je optimist Rožman.

Bravu je v prvem polčasu, ko so bili v ugodni situaciji za zadetek Mensah, Nukić, Križan in Matko, zmanjkalo mirnosti in kakovosti. Potem ko je v Lazarević zadel prečko, je v drugem polčasu Bravo reševal vratar Luka Vekić s tremi vrhunskimi obrambami, ko so mnogi žogo že videli v mreži. Vekić, ki je bil na začetku sezone rezervni vratar, je iz tekme v tekmo bolj zanesljiv in samozavesten. V zaključku tekme so gostiteljem povsem pošle moči, a so se spretno in srečno ubranili za peto točko v ligi. »Huda vročina in malo ritma. Zadovoljen sem, ker smo bili za razliko od prejšnjih tekem boljši v obrambi, kjer smo tekmecu pustili manj časa in prostora za igro,« je bil vidno zadovoljen trener Brava Dejan Grabić.

Mura je bila favorit z oslabljenimi Velenjčani, pri katerih sta manjkala najboljša strelca Tučić in Škoflek. A v prvem polčasu sta bili moštvi izenačeni, lahko bi celo ocenili, da so bili gostje po priložnostih Petrovića in Radića za odtenek nevarnejši. V drugem polčasu so Prekmurci pritisnili in že po nekaj minutah je s projektilom z levico z več kot 25 metrov rahlo z desne strani razparal Stopajnikovo mrežo Bobičanec. Mura je imela v drugem polčasu ves čas pobudo, a se je veselila le še enkrat, po lepi podaji Šušnjare je od blizu zadel Maroša.