Islamska država v Afganistanu je prevzela odgovornost za samomorilski napad na svate v Kabulu v noči na nedeljo, v katerem je bilo ubitih najmanj 63 ljudi, med njimi ženske in otroci, ranjenih pa po navedbah tiskovnega predstavnika notranjega ministrstva Nasrata Rahimija 182. Na poroki šiitskega para je bilo okoli 1200 povabljencev, napadalec pa se je razstrelil v gneči pred odrom z glasbeniki. Oblasti so ga takoj povezale z rastočim sektaškim nasiljem med suniti in šiiti ter pripisale tudi talibanom, ki pa so odgovornost za enega najhujših napadov na civiliste v skoraj dvajset let trajajoči afganistanski vojni zavrnili in ga označili za prepovedanega in neopravičljivega.
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je kljub prevzeti odgovornosti sunitskih skrajnežev Islamske države zatrdil, da se talibani ne morejo kar tako »odvezati krivde, saj postavljajo platformo za terorizem«. Sklical je tudi izredni sestanek varnostnih služb, da bi odkrili storjene napake pri zagotavljanju varnosti pri zbiranju ljudi na družabnih prireditvah, ki očitno postajajo lahka tarča skrajnežev. Predvsem Islamski državi pripisujejo, da skuša z napadi na civiliste spodkopati tako za konec prihodnjega meseca sklicane predsedniške volitve kot ameriške poskuse, da v pogajanjih s talibani dosežejo njihova zagotovila o sodelovanju z mednarodno priznano vlado in koncu dajanja zatočišča teroristom.
Spodkopavanje pogajanj
Pogovori ameriške administracije o tem so s predstavniki talibanov v Katarju potekali že v več krogih brez sodelovanja kabulske oblasti in predvsem zaradi Trumpove obljube o dokončnem umiku njihovih vojakov iz vojne, ki so jo ZDA skupaj z Veliko Britanijo sprožile po enajstoseptembrskih terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu oktobra 2001. Poldrugo leto pozneje jo je Washington prestavil pod okrilje Nata, ki je konec leta 2014 formalno končal bojne operacije, z Odločno podporo pa nadaljeval vojaško misijo pod Hindokušem. Američani so imeli v njenem okviru ob Trumpovem prihodu v Belo hišo okoli 9000 vojakov, a že poleti 2017 je njihovo število zraslo na sedanjih 14.000.
Trumpova administracija sprva ni načrtovala njihovega umika, je pa postal aktualen minulo zimo in februarja letos so se začela prva pogajanja s talibani, ki za sodelovanje v afganistanskem mirovnem procesu zahtevajo brezpogojni umik tujih vojakov, za zdaj pa zavračajo tudi sodelovanje s sedanjim predsednikom Ganijem.
Washington Post je v začetku tega meseca poročal, da so pogajalci v Katarju blizu dogovora, ki naj bi zagotavljal talibansko sodelovanje v boju proti mednarodnim teroristom in s tem Islamski državi tudi v Afganistanu ter mirovna pogajanja z uradno kabulsko vlado, ZDA pa bi za začetek umaknile iz Afganistana 5000 svojih vojakov. Po navedbah ameriškega časnika naj bi dogovor sklenili pred omenjenimi predsedniškimi volitvami.
