»Kako si bomo pomagali, če se izgubimo?« je skupinico otrok vprašala Nina Peče Grilc, ko so se zbrali pri leseni skulpturi štorklje, nad njimi pa je visel napis Pot močvirskih škratov. »S smerokazi, soncem in naravnimi pojavi, s pomočjo kompasa in zemljevida. In s tistimi krogci z belimi pikami. Kako sem jim že reče? Smrkacije? Ne, to bi bilo pri smrkcih, prav se jim reče markacije!« so hitele v en glas naštevati deklice, medtem ko so že stopale po mehki gozdni potki, obdani s praprotjo.
Gozdna pot okoli Malega placa pri Bevkah je namreč nekaj posebnega. Je tudi pravljično-doživljajska pot po sledeh močvirskih škratov, ki živijo v gozdu na Malem placu. Krožna pot se začne pri Športnem parku Bevke, od tam pa kmalu zavije v gozd osamelca Kostanjevica. Dolga je dobre tri kilometre in približno dve uri traja, da otroci poiščejo vse skrite škratorunske simbole in močvirske žige. Ob tem spoznajo skrivnosti tega dela Ljubljanskega barja in na koncu s čarobnim izrekom preženejo škratji urok. Vse izzive in osvojeno znanje med potjo skrbno beležijo v posebno močvirsko beležko, na koncu pa za uspešno premagan urok dobijo manjšo nagrado.
Spoznavanje lokalnega okolja
Med odkrivanjem močvirja tako otroci med drugim spoznajo užitne in neužitne gozdne plodove ter izvejo, da je Mali plac kraj, ki je nastal v jezercu, v katerem so se tisoče let nalagale glina in plasti odmrlih rastlin. Tla so nato prekrili šotni mahovi in nastalo je barje. Nad skrivnostnim barjem letajo netopirji, ki se jim zaradi kože v obliki podkvice med nosnicama reče mali podkovnjaki, otroci pa ob poti iščejo tudi zelene rege, ki znajo napovedati vreme. Če se namreč žabica premakne na suho mesto, bo vreme deževno, če gre v vodo, pa ravno obratno – vreme bo v tem primeru suho. »Katera žaba pa je vam najbolj všeč?« ob tem dekleta vpraša Nina Peče Grilc. »Zelena rega!« so se strinjale mlade raziskovalke močvirnatih skrivnosti, medtem ko so bile njihove želje o tem, v katero žival bi se spremenile, če bi imele to možnost, precej različne. Od štorklje in psa do volkodlaka.
Spoznavanje narave in lokalnega okolja sta avtorja Poti močvirskih škratov, Nina Peče Grilc in Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc, začinila z zgodbo o škratih, ki so začarali močvirje. Pot močvirskih škratov na Mali plac je namreč pot z zgodbo. O njej govori tudi slikanica Mali plac, v kateri se pogumna želva Bevka spoprime s škratjim urokom in reši svoj kraj. Ob tem sta avtorja v doživljajsko pot spretno vključila tudi vse bolj ali manj nenavadne pojave gozdnatega osamelca Kostanjevica, kot so denimo neobičajno zvit mogočen hrast, mogočna bukev in mesojeda okroglolistna rosika, ki raste na močvirskih tleh. Otroci tako ob iskanju uroka in oprezanjem za škrati hitro pozabijo, da se vzpenjajo v strm klanec, da hodijo že dobro uro, da so se pravkar naučili, kaj so dvoživke, in da so nekatere popikali komarji.
Pravljično-doživljajska transverzala
»Naš cilje je, da otroci na tem pravljično resničnem kraju pustijo domišljiji prosto pot ter spoznajo naravo, živali in rastline. Hkrati se trudimo, da vključimo tudi društva in posameznike, ki delujejo v lokalnem okolju, da lahko otroci vzpostavijo vez s krajem,« ob tem pojasnjuje Nina Peče Grilc in dodaja, da je pot zasnovana tako, da se lahko otroci vrnejo v različnih starostnih obdobjih. »Za oblikovanje poti potrebujemo približno pol leta. Na začetku gremo večkrat po poti, spoznamo kraj, njegovo zgodovino, naravne znamenitosti ter zgodbe in legende. Ves čas se vračamo na pot in znanje povezujemo v zgodbo. Najbolj obsežen del je potem ilustriranje slikanice,« proces nastajanja slikanic in spremljajočih doživljajskih poti opiše Peče-Grilčeva.
Škrati se namreč ne skrivajo le v Bevkah. Poleti 2017 so kot prvo odprli Pot pastirskih škratov na Krvavcu, lani pa še Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu, ki je dom polha rogovileža. Medtem ko sta doživetji v Bevkah in Polhovem gradcu odprti vse leto, se pastirski škrati na Krvavcu skrivajo le v poletni sezoni. Na vse poti se družinice lahko podajo same z beležko, lahko pa se odločijo tudi za družbo interpretativnega vodnika, ki jih popelje po škratovskih skrivnostih. Trenutno jih za vodenja skrbi deset. »Eden od naših ciljev je vzpostaviti transverzalo pravljično-doživljajskih poti v Sloveniji. V treh letih bi lahko zaživelo devet poti,« je napovedala Nina Peče Grilc.
