Novi britanski premier Boris Johnson sicer trdi, da je njegov glavni cilj nov brexitski sporazum z EU. A je zanj vse manj časa – do brexitskega datuma 31. oktobra, za katerega pravi, da je nespremenljiv, sta manj kot dva meseca in pol. Njegovi kritiki so prepričani, da ga nov brexitski sporazum v resnici ne zanima, saj bi moral v dobrih treh tednih, kar se je naselili na Downing Streetu 10, nemudoma »poleteti« po EU, da bi najpomembnejše voditelje prepričal v sklenitev novega sporazuma. Zato trdijo, da je njegov cilj nesporazumni trdi brexit. Ta obljuba, da bo 31. oktobra za vsako ceno izpeljal brexit, ga je namreč prinesla na krmilo vladajoče konservativne stranke, ki ga je avtomatično posedla na premierski stolček. Johnsonu se ni ravno mudilo na celinsko Evropo. Šele ta teden se, pred vrhom EU, podaja na obisk v Berlin in Pariz, ki sta glavna igralca v EU.
Bo brexit res prizadel le revne Britance?
Na Downing Streetu 10 pravijo, da bo Johnson najprej Merklovi in Macronu, potem pa preostalim voditeljem v EU povedal, da je potreben nov brexitski sporazum, če nočejo, da Britanija konec oktobra EU zapusti nesporazumno. Sporazum, ki ga je sredi novembra lani z EU sklenila Theresa May, namreč vključuje severnoirsko varovalko. Johnson zahteva njen izbris (čeprav jo je zahtevala Britanija) kot nekakšen uvod v spreminjanje sporazuma. Že zato, ker Irska na to noče pristati, je ta zahteva obsojena na neuspeh. Johnson je zato pod vse večjim pritiskom domačih politikov, tudi konservativcev, ki nočejo trdega brexita, ideološkega projekta desnice v konservativni stranki. Slednja je prepričana, da bo trdi brexit prizadel »samo revne ljudi« na Otoku. Nasprotniki brexita na drugi strani pravijo, da bi bil trdi brexit ne samo katastrofa za eno najbolj stabilnih demokracij na svetu, ampak bi tudi upočasnil svetovno gospodarsko rast, pretresel finančne trge in oslabil London kot enega od vodilnih globalnih finančnih centrov.
Trdi brexitski strahovi
Medtem je današnji Sunday Times objavil celotni zaupni dokument prejšnje vlade Therese May o verjetnih posledicah trdega brexita, ki med drugim napoveduje pomanjkanje hrane, zdravil in goriva. Pri nastajanju tega dokumenta o pripravah na trdi brexit, katerega kodno ime je »operacija Rumeni strnad«, so sodelovala vsa ministrstva, katerih sestava se, razen v samem vrhu, tudi pod novim premierjem ni spremenila. Dokument med drugim napoveduje najmanj trimesečni kaos v britanskih lukah in probleme na meji med (britansko) Severno Irsko in Irsko. Napoveduje množične proteste, blokado cest in neposredno akcijo protestnikov. Oskrba s svežo hrano se utegne dramatično zmanjšati, hrana naj bi se zelo podražila. Bojijo se tudi pomanjkljive oskrbe z zdravili. Tri četrt potrebnih zdravil na Otoku namreč prihaja iz EU.
Johnson, ki se rad šali, je v kampanji za konservativni in premierski stolček dejal, da bi Britanija v primeru trdega brexita še vedno imela pitno vodo. A je celo ta vprašljiva, saj večina kemikalij, ki se uporabljajo za predelavo vode, prihaja iz EU. V državni upravi medtem opozarjajo, da bi problemi, ki bi jih prinesel trdi brexit, sprožili množične proteste po državi, ki bi jih policija težko obvladala. Johnson je pred kratkim policiji obljubil dodatnih 20.000 policistov, ki pa jih bo treba šele izuriti. Poznavalci ocenjujejo, da je to v dveh mesecih in pol nemogoče.
