Pahor je med drugim dejal, do okrogla in imenitna obletnica vzbuja v nas močna čustva ponosa in radosti in nas zlasti letos nagovarja k premisleku o preteklosti in prihodnosti prekmurskega in slovenskega naroda, pri čemer lahko takoj vidimo osrednji in odločilni trenutek narodovega razvoja, ustanovitev lastne države, ki je osmislila zgodovinske mejnike v našem v vsestranskem narodnem zorenju, med njimi priključitev Prekmurja k matičnemu narodu. »Čudovito je, da je suverena Slovenija del EU, naš iskreni interes pa, da uspeva in se krepi, saj omogoča sožitje narodov, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo madžarske pri nas ali slovenske v Porabju,« je povedal Pahor in dodal, da se je za sožitje zavzemal tudi prekmurski narodni buditelj Jožef Klekl.
Kardinal Franc Rode je v nagovoru poudaril, da je priključitev Prekmurja uspela po zaslugi slovenskih duhovnikov, dejstvo, da več kot četrt stoletja živimo v samostojni državi, pa nam po njegovih besedah narekuje dolžnost, da vzpostavimo pravi odnos do te države, odnos odgovornosti in spoštovanja do najvišjih državnih institucij, premagovanje sebičnih interesov skupine ali stranke, zrel državniški čut. »V novem državnem okviru naj se zjasni naša narodna zavest: osvobojena temne preteklosti naj bo sproščena in vesela, brez agresivnosti in nastopaštva, umirjena in trdna v sebi ter v iskreni simpatiji do drugih narodov,« je še povedal Rode.
O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo. Uvod v molitev Oče naš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl. Slovesnosti se je udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, iz tujine so prišli škofje iz Železnega v Avstriji ter Varaždina in Zagreba na Hrvaškem. Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi današnji dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, »ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji«.
Pot duhovnika Matije Slaviča in njegovega sodelavca Franca Kovačiča na pariško mirovno konferenco je Štumpf primerjal s potjo Mojzesa v Egipt pred faraona. »Mojzes je na egiptovski dvor stopil samo s palico in jecljavo besedo, Slavič pa z neomajno voljo, da za prekmurske Slovence stori vse, kar je v njegovi moči. Oba, Slavič in Kovačič, praznih rok, brez zlata za podkupnino ali pa odkupnino, pa vendar prepričljiva zagovornika pravice po svobodi. Na koncu je bil izid za Mojzesa in Slaviča naravnost čudežen. Mojzesu je uspelo izpeljati njegovo ljudstvo iz egiptovskega suženjstva v svobodo v obljubljeni deželi; Slaviču pa uspe združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v svobodi vseh, ki spoštujejo in ljubijo Slovenijo,« je povedal Štumpf.
V tej veri so tudi drugi prekmurski in prleški katoliški duhovniki s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom, je nadaljeval Štumpf, ob tem pa opozoril, da je razdeljenost največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu narodu.
»Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči nad ljudstvom, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditeljev, pa tudi zaton naroda,« je opozoril škof. Kot primer, da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, je navedel božja služabnika, nekdanjega polanskega župnika in mučenca Danijela Halasa ter nekdanjega odranskega župnika Alojzija Kozarja, ki so ju hoteli »uničiti tisti, ki niso obrodili dobrih sadov«. »Tako kot Slovenci obžalujemo, zakaj Porabje ni del Slovenije,« je nadaljeval Štumpf, »tudi Madžari ali Hrvati obžalujete, zakaj nekateri deli Prekmurja niso del Madžarske ali Hrvaške,« a s papežem Frančiškom se moramo po njegovih besedah vprašati, kje smo in kaj bi radi naredili - tukaj in sedaj. »Ne moremo ostati samo pri svojih narodnih izgubah in bolečinah, ampak moramo skupaj iskati načine, kako sedaj graditi in utrjevati zlate mostove prijateljstva in sožitja, da bomo preprosto ugotovili: tako je vsem lepo. Tako lepo, da si Slovenci sebe ne bomo znali prestavljati brez Madžarov, Hrvatov, Nemcev in Romov; pa tudi Madžari, Hrvati, Nemci in Romi, da si ne boste znali sebe predstavljati brez Slovencev,« je še poudaril soboški škof.
V večstoletni zgodovini Marijinega svetišča v Turnišču je danes tamkajšnja sveta podoba Marije pod Logom prvič zapustila prebivališče in priromala v Beltince. Njeno podobo so izročili škofom škofij, ki so ohranjale katoliško vero med prekmurskimi Slovenci: györskemu, zagrebškemu, sombotelskemu in mariborskemu. Pred bogoslužjem v Beltincih se je Pahor udeležil tudi osrednje prireditve občine Črenšovci v počastitev današnjega praznika, kjer je tradicionalno položil venec pred spomenikom Jožefa Klekla.
Šarec: Obletnica priključitve Prekmurja je priložnost za njegovo uveljavitev
Premier Marjan Šarec je v govoru na slovesni obeležitvi 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal, da je to priložnost za uveljavitev Prekmurja kot pokrajine, v kateri v razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki slovenskega in drugih narodov, ter da okrepimo, kar nas lahko povezuje. Povezovanje omogočajo tudi številni lokalni, regijski in čezmejni projekti, kot je med drugim tudi projekt kandidature Lendave za EPK leta 2025. »Naša pravica je živeti v miru in sožitju, naša sveta dolžnost pa si za to prizadevati vsak dan. Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije,« je med drugim v slavnostnem nagovoru poudaril Šarec in spomnil na zavedne Slovence oziroma Prekmurce, zaslužne za priključitev.
»To so bili ljudje, ki jih lahko postavimo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem. Vsak na svoj način so se borili, da imamo danes vsaj ta del narodnostnega ozemlja v svoji državi, več ni bilo mogoče. Tudi zaradi nespametne politike, ki je bolj zaupala drugim kot pa sebi, svojemu narodu in svojim junakom. Politika kimanja in ponižnosti, izhajajoča iz stoletij življenja pod tujo oblastjo, je zamudila priložnost za večjo uveljavitev slovenskega naroda. Sicer pa, je danes kaj drugače? Še vedno imamo politike, ki vidijo v drugih državah samo dobro, v svoji pa samo slabo. Zakaj? Samo zaradi doseganja svojih ciljev s pomočjo drugega,« je dejal Šarec.
Spomnil je na številne preizkušnje, ki so v 100 letih zaznamovale Prekmurje, tudi na železno zaveso, ki je ločila Slovence na slovenski in madžarski strani, na "temno noč", ki se je spustila nad oba naroda, in spremembe leta 1989, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi, posledično pa tudi Prekmurju začele odpirati okno v svet. »Seveda ne moremo zavreči zgodovine in reči, da je bilo prej vse slabo, to bi bilo napačno in nepošteno tako do vseh, ki živijo na tem območju, kot tudi do zgodovine same. Je pa neizpodbitno dejstvo,« je dejal Šarec, da imamo šele zdaj, v lastni državi, možnost ustvarjati zgodovino po svojih željah in hotenjih. »Prekmurje in Slovenija pripadata evropskemu prostoru, kjer narodi sobivajo in soustvarjajo pot gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, temelječega na spoštovanju različnosti in iskanju skupnih točk. Evropska ideja je lepa in po temnih obdobjih zgodovine edina, ki lahko prepreči ponovno gledanje drug drugega skozi daljnoglede in puškine cevi,« je povedal Šarec in dodal, da vsi žal ne mislijo tako.
Zato morajo po njegovih besedah v ljudeh prevladovati dobre lastnosti - ljubezen, spoštovanje, občutljivost za stiske drugih in pristno domoljubje. »Domoljub časti svojo domovino, se vsak dan vpraša, ali je prva in edina v njegovem srcu, in niti ne pomisli, da bi kadarkoli opustil en sam delček te ljubezni. Hkrati pa ostro zavrača vsako nespoštovanje pripadnikov drugih narodov in se zaveda, da tudi drugi ljubijo svojo domovino na svoj način. Hkrati tudi ve, da vse vere vodijo k enemu bogu, vsaka na svoj način in vsaka v svojem bistvu lepa in bogata. Vse, kar se dogaja slabega v imenu vere in domoljubja, je zgolj zloraba teh dveh, za iskrene ljudi, svetih pojmov. Prekmurje je stičišče različnosti in naj nikoli več ne bo podvrženo propadu temeljnih človeških vrednot,« je poudaril premier.
Po njegovem prepričanju se gospodarske razmere v Prekmurju izboljšujejo, razvija se predvsem turizem, naštel pa je tudi nekaj ukrepov vlade pri tem. Lani je na javnih razpisih 68 pomurskih podjetij dobilo čez osem milijonov evrov, 16 milijonov je bilo zagotovljenih za dva projekta na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, dogovor za razvoj regij za Pomurje trenutno vključuje 18 projektov, vrednih slabih 53 milijonov evrov. Vlada podpira turistične projekte, t. i. zakon o Pomurju je prinesel 33 milijonov, podprte naložbe so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, v Pomurju je nastalo čez 900 novih delovnih mest, je naštel Šarec. Omenil je tudi Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. »Projekte, pomembne za slovensko manjšino na Madžarskem, vlada v čim večji meri izvaja oziroma podpira v sklopu programa Interregovega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Za slovenska podjetja v Porabju si bomo prizadevali najti potencialne investitorje, ki bodo prispevali k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Poleg tega se bomo trudili najti pravno podlago, s katero bi lahko tudi finančno podprli investicije slovenskih podjetij v Porabju,« je med drugim dejal slavnostni govornik.
Režiser državne proslave Primož Ekart in scenarist slovesnosti Dušan Šarotar sta se odločila predstaviti zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in obenem zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina. Takšno je po prepričanju ustvarjalcev slovesnosti postalo in ostalo tudi zaradi medsebojne povezanosti svojih prebivalcev. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Borut Pahor, predsednika državnega zbora in državnega sveta Dejan Židan ter Alojz Kovšca, pa tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki ga je kot domačina izpostavil tudi Šarec.
