Sklad je bil ustanovljen pred 11 leti, Norveška pa je bila največji posamični donator. V tem času je namreč za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Samo letos naj bi skladu nakazala 30 milijonov evrov.
"Brazilija je s tem, ko je začasno suspendirala upravni in tehnični odbor sklada za Amazonijo, kršila dogovor z Norveško in Nemčijo," je za časnik Dagens Naeringsliv poudaril norveški okoljski minister Ola Elvestuen. "Tega ne bi smela narediti brez privoljenja Norveške in Nemčije," je prepričan.
Da je sklad suspendiran, je sicer pred dnevi sporočil brazilski okoljski minister Ricardo Salles. Po njegovih besedah so se za to odločili, da bi preučili pravila glede vodenja sklada.
Brazilija ne želi ustaviti krčenja pragozda
Amazonski pragozd je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Zaskrbljenost glede Amazonije se je povečala, potem ko je Brazilija januarja dobila novega predsednika Jairja Bolsonara.
Bolsonaro je deležen očitkov, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.
Vse to dokazuje, da Brazilija ne želi več ustaviti krčenja amazonskega gozda, je sklenil Elvestuen.
Pred dobrim tednom dni je blokado nakazila skladu v višini 30 milijonov evrov napovedala tudi Nemčija, ki pa (še) ni odtegnila podpore zaščiti gozda na splošno.
Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (INPE) je sicer ta mesec sporočil, da je bilo julija letos v primerjavi z enakim mesecem lani posekanega za 278 odstotkov več gozda. V mesecu dni je bilo po njihovih izračunih očiščenih okoli 2250 kvadratnih kilometrov. V zadnjih 12 mesecih se je izsekavanje tega naravnega bisera povečalo za 40 odstotkov.
