Vlagatelje bi lahko pomirila znamenja, da se upočasnjevanje svetovne gospodarske rasti približuje koncu. Žal najnovejši podatki iz Nemčije in tudi drugod po svetu ne kažejo izboljšanja, še več, nemški BDP se je v drugem četrtletju znižal za 0,1 odstotka, kazalniki zaupanja v gospodarstvo in proizvodnje pa še vedno upadajo. Enako velja za gospodarske kazalnike drugod po svetu, vključno z ZDA, trend je večinoma obrnjen navzdol. Za dodatek k slabemu razpoloženju je na rastočih trgih obubožana Argentina vnovič poskrbela za borzni in valutni šok, z zmago Alberta Fernandeza v tekmi za predsednika. V Hongkongu se nadaljujejo protesti, nadaljuje se politična kriza v Italiji…
Ob takih dogodkih vlagatelji radi posegajo po varnejših naložbah in tako se je zgodilo, da se je krivulja donosnosti med dveletno in desetletno obveznico v nekaterih državah (ZDA, Velika Britanija, Norveška…) obrnila v negativno smer. Kaj to pomeni? V navedenem primeru to, da so investitorji za desetletno obveznico pripravljeni sprejeti nižjo obrestno mero kot za dveletno. To je pomembno zato, ker kaže na zaznavo trga (vlagateljev), da dolgoročno ne vidijo povišane inflacije in posledično gospodarske rasti in se v strahu pred recesijo zatekajo k dolgoročnim naložbam. Obrnjena krivulja je bila v minulih letih pomemben napovednik prihajajoče recesije, zato so se tudi ta teden vnele polemike okrog tega. Nekateri menijo, da je signal tokrat izkrivljen zaradi poseganja centralnih bank po stimulativnih ukrepih in da ne daje prave napovedne vrednosti.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer lahko septembra pričakujemo nove ukrepe centralnih bank za spodbuditev gospodarstva. Cilj je obrniti tok gospodarskih kazalnikov, zelo dobrodošlo pa bi bilo tudi manj otročje vedenje Trumpa, ki je precej odgovoren za slabšanje razmer. Do zdaj so bile centralne banke uspešne, tokrat bomo videli, koliko streliva imajo še na voljo.
