Čez noč se je vse spremenilo zaradi preprostega zdravnikovega vprašanja, kje je Jurijeva mati. Najstnik je odkrito povedal, da je nima, ima pa dva očeta, in v homofobični Rusiji, ki je pred nekaj leti sprejela celo zakon, s katerim preganja istospolno ljubezen, so zabrneli alarmni birokratski zvonci. V Rusiji ni prav veliko razlogov, s katerimi bi zavračali posvojitve, običajno gre za zdravstvene, kot sta HIV in duševne bolezni, ali kazensko kartoteko. Pristojna služba pogleda še dohodke in stanovanjske razmere, zadovoljna je, če siroto posvoji par, lahko pa tudi posameznik, pri čemer so ženske v prednosti. Andrejevo prošnjo je presojala desetčlanska komisija, sestavljena iz samih žensk, ki jo je sicer zanimalo, zakaj neporočen moški želi otroka, a dlje ni brskala in je posvojitev Denisa po desetih dneh odobrila. Enako je kasneje stekla tudi posvojitev Jurija. Zdaj, ko so ruske oblasti odkrile, da sta se Andrej in Jevgenij na Danskem poročila, pa se je vse obrnilo na glavo. Državna agencija za posvojitve je obtožena zanemarjanja dolžnosti, njun odvetnik pa jima je svetoval, naj se umakneta iz Rusije, ker jima bodo sicer otroka dali v državno varstvo, saj to po sprejemu protigejevskega zakona leta 2013 lahko storijo tudi v primeru bioloških otrok lezbijk, s sklicevanjem na zaščito družbe pred propagiranjem »določenih vrednot«. Štiričlanska družina je za zdaj na varnem nekje v Evropski uniji, a je menda za Andrejem in Jevgenijem izdana tiralica, ki ju bremeni umora Jurija in Denisa, dokler ju živa ne pripeljeta pred rusko policijo.