Izraelski notranji minister Aryeh Deri je v petek sporočil, da bo Tlaibova lahko te dni vstopila v Izrael in »obiskala svojo babico«, ker je obljubila, da »se med obiskom ne bo zavzela za bojkot Izraela«. Toda zatem je kongresnica iz Michigana, ki je po rodu Palestinka, na twitterju sporočila, da ne bo šla v Izrael.
Še dan prej je minister Deri sporočil, da Tlaibova in pa Ilhan Omar, ki je še ena članica ameriškega spodnjega doma z levega krila Demokratske stranke in ki je rojena v Somaliji, ta konec tedna ne bosta mogli prileteti v Tel Aviv, od koder sta nameravali oditi na palestinsko ozemlje.
»Izrael je odprt za obiske, razen za ljudi, ki pozivajo k bojkotu,« je v četrtek dejal premier Benjamin Netanjahu, ki se je z Derijem oprl na zakon iz leta 2017, ki prepoveduje vstop v državo privržencem gibanja BDS – Boycott, Divestment and Sanctions (Bojkot, dezinvesticije, sankcije). Gibanje BDS poziva h bojkotu Izraela na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju, s čimer želi protestirati proti izraelski okupaciji palestinskih ozemelj.
Omarjeva in Tlaibova javno podpirata BDS, a najbrž nista ujeti v ideologijo antisemitizma, za kar ju obtožujejo zlasti v Izraelu.
Presenetljiv odziv proizraelskega lobija v ZDA
Pri tej prepovedi vstopa v Izrael za prvi muslimanki v ameriškem kongresu je bil v četrtek na twitterju presenetljiv odziv proizraelskega lobija v ZDA: »Prepričani smo, da mora vsak član (ameriškega) kongresa imeti možnost, da potuje v Izrael, da sam vidi, kakšen je ta naš demokratični zaveznik.«
Proti kongresnicama pa je izraelsko vlado ščuval sam ameriški predsednik Donald Trump, ki je – še preden se je izraelska vlada odločila za prepoved vstopa – napisal na twitterju, da »sovražita Izrael in vse Jude« in »da ni mogoče ničesar storiti za spremembo njunih stališč« ter »da bi Izrael pokazal svojo šibkost, če bi ju spustil na svoje ozemlje«.
Pred mesecem dni je Trump zanju zahteval, da »se opravičita naši državi, izraelskemu ljudstvu in izraelskemu predsedniku za strašne reči, ki sta jih rekli«. Veliko ogorčenja pa je izzval zlasti s pozivom, naj »se vrneta v svoji domovini«. Sicer se je Tlaibova rodila leta 1976 v Detroitu (Michigan) priseljencema iz Palestine, Omarjeva pa leta 1982 v Mogadišu.
Tlaibovi je minister Deri popustil predvsem zaradi pisma, v katerem ga je s četrtka na petek prosila, da bi lahko obiskala svojo staro mamo, ki živi v vasi na okupiranem Zahodnem bregu. »Morda je to moja zadnja priložnost, da jo še vidim živo,« je zapisala v pismu izraelskemu ministru. »Obljubim, da bom med obiskom spoštovala vse omejitve in da se ne bom javno zavzemala za bojkot Izraela.«
V zadnjih letih Izrael ni dovolil vstopa v državo francoskim, španskim in ganskim poslancem, kar pa ni sprožilo takega odziva svetovne javnosti, kot ga je sedanja prepoved Tlaibovi in Omarjevi. Zdaj gre za ameriški kongresnici, ZDA pa so najpomembnejši zaveznik Izraela. V EU niso obešali na veliki zvon, ko na primer leta 2017 Izrael ni dovolil vstopa francoski poslanki radikalne levice, ki se je želela srečati z Marwanom Barghoutijem, zaprtim poveljnikom PLO, ali pa dvema evroposlancema iz Francije, ki sta podpirala gibanje BDS.
