Minuli konec tedna je nemško ministrstvo za okolje odločilo, da zamrzne 35 milijonov evrov za financiranje projektov za preprečevanje deforestacije amazonskega pragozda v Braziliji in za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Nemški vladni predstavnik za tisk Steffen Seibert je dejal, da je treba brazilski vladi dati jasen znak zaradi nesprejemljivega krčenja gozdnih površin v zadnjih mesecih. Odločitev je sprejela ministrica za varstvo okolja Svenja Schulze, ki je za Der Tagesspiegel dejala: »Politika brazilske vlade v Amazoniji postavlja pod vprašaj nadaljevanje programov trajnostnega zmanjševanja deforestacije.«
Odziv skrajno desnega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara na nemške očitke in ukrepanje je bil nonšalanten, češ »naj uporabijo ta denar, kakor vedo in znajo, Brazilija ga ne potrebuje«. Pred novinarji lokalnih medijev se je spraševal: »Ali res mislite, da velike države zanima ugled Brazilije ali pa si želijo le prilastiti Brazilijo?« Sam je prepričan, da gre za poskus tujega vmešavanja v brazilske notranje okoljevarstvene zadeve, zato se je zavzel za suverenost Brazilije nad Amazonijo.
Uničevanje skoraj potrojili
Podatki, ki jih je posredoval Brazilski nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja (INPE), kažejo, da je bilo v Amazoniji samo julija, ko se konča deževno obdobje, uničenih 2254,8 kvadratnega kilometra gozdov, kar je 278 odstotkov več kot v tem času lani. V sedmih mesecih letošnjega leta pa je bilo izkrčenih 5879 kvadratnih kilometrov (kar ustreza 29 odstotkom površine Slovenije).
INPE uporablja dva merilna sistema na podlagi satelitskih posnetkov za izračunavanje obsega deforestacije v Amazoniji in drugih brazilskih regijah z ekološko občutljivo biotsko raznovrstnostjo. Prvi sistem vsakih pet dni posname teritorij in deluje opozorilno, pridobljeni podatki so vsak mesec na voljo za pravočasno ukrepanje inšpektorjev ali policije. Drugi sistem podaja letno stanje na podlagi posnetkov visoke ločljivosti.
Naravovarstvene in nevladne organizacije pripisujejo povečanje deforestacije v zadnjih mesecih brezobzirni Bolsonarovi politiki, ki se zavzema za zmanjšanje ali celo ukinitev nadzora nad spoštovanjem naravovarstvenih normativov. Njemu in njegovemu ministru za okolje Ricardu Sellesu očitajo, da podpirata veliki kapital, vezan na lesno industrijo, veleposestnike in rudarstvo.
Grozi tudi Norveška
Bolsonaro pravi, da so podatki, ki jih posreduje INPE, »ponarejeni« oziroma lažni, in poziva, naj se jih ne objavlja, »ker škodujejo brazilski ekonomiji«. Minister Selles je proti INPE že ukrepal s prepolovitvijo proračunskih sredstev, namenjenih njihovi raziskovalni dejavnosti, in pred dnevi odstavil direktorja inštituta ter napovedal, da bo za nadzor nad Amazonijo najel drugo podjetje.
Nemški vladni predstavnik za tisk Seibert je sporočil, da odločitev o zamrznitvi sredstev velja za nove projekte, ki jih financira nemško zvezno ministrstvo za varstvo okolja, niso pa blokirana sredstva Amazonskega sklada, ki sta ga leta 2008 ustanovili Norveška in Nemčija za izboljšanje upravljanja in nadzora nad zavarovanimi območji ter spodbujanja trajnostnega gospodarskega razvoja in obnovo degradiranih območij Amazonije v vseh državah, kamor se razteza. V skladu je letos na razpolago 850 milijonov dolarjev, vanj pa 95 odstotkov prispeva Norveška, ki je prav tako že pred časom zagrozila z umikom, če se deforestacija in posegi v teritorije staroselcev ne ustavijo. Bolsonarova zahteva do sklada pa je, naj sredstva nameni za plačilo kompenzacij kmetom in rudarjem, ki zaradi naravovarstvenega režima Amazonije ne morejo širiti svoje dejavnosti.
