Obveznica finančnega ministrstva ZDA z 10-letnim rokom zapadlosti je v sredo pokazala donos okrog 1,6 odstotka, kar je bilo manj od donosa kratkoročnih obveznic, in to je doslej v zgodovini ponavadi zanesljivo napovedalo bližanje recesije. Nazadnje se je to zgodilo leta 2007, nakar je sledila najhujša recesija po letu 1929.
Vlagatelji so začeli z razprodajo delnic in nakupi obveznic, ki so v času krize oziroma recesije varna naložba. Za Trumpa in njegovega gospodarskega svetovalca Petra Navarra, ki skupaj s predsednikom navija za zaostrovanje carinske vojne s Kitajsko in preostalim svetom, je krivec jasen. To naj bi bila centralna banka ZDA Federal Reserve, ki bi morala že prej nehati višati obrestne mere, sedaj pa bi jih morala intenzivno nižati. Navarro je za televizijo Fox News zagotovil, da bi 0,50-odstotno znižanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju Odbora za odprti trg Federal Reserve (FOMC) Dow Jones dvignilo na 30.000 točk. Ekonomisti se sprašujejo, kje Trump najde takšne "strokovnjake".
Gibanja borznih indeksov ni mogoče zanesljivo napovedati, argument o pospešenem nižanju obrestnih mer pa pade v vodo ob dejstvu, da so bile po zadnji krizi zgodovinsko nizke in se v času okrevanja niso dovolj dvignile, da bi jih lahko pospešeno nižali kam drugam kot pod ničlo.
FOMC ima do konca letošnjega leta še tri zasedanja in Wall Street upa na tri znižanja ključne obrestne mere po 0,25 odstotka, kar bi jo pripeljalo na raven med 1,25 do 1,50 odstotka. Skupaj z junijskim prvim znižanjem po letu 2008 bi tako FOMC pognal v zrak polovico obrestnega arzenala, ki si ga je mukoma nabral v času razcveta od leta 2015.
Centralni banki gre zameriti, da so jo Trumpove davčne olajšave konec leta 2017 zazibale v spanec, saj so se izkazale za bolj ali manj strel v prazno, saj je njihov učinek pošel že po letu dni. Banka prav tako ni dovolj resno upoštevala Trumpovega lomastenja po svetovnem gospodarstvu z uvajanjem carin in razdiranjem trgovinskih sporazumov. Komaj julija je Trumpove carine omenila kot enega od vzrokov za poslabšane gospodarske obete. Trump je zavohal težave že v začetku tedna, ko si je premislil glede dodatnih carin na uvoz iz Kitajske. Pojasnil je, da so uvedbo določenih carin na potrošniške izdelke premaknili s septembra na december, da ne povzročijo težav ameriškim potrošnikom med praznično nakupovalno sezono. To je izrekel isti predsednik, ki je doslej trdil, da višje carine plačuje Kitajska oziroma njena podjetja, čeprav so ekonomisti nenehno opozarjali, da carine zvišujejo končno ceno proizvoda, ki jo plača potrošnik.
Trumpova preložitev uvedbe carin je povzročila navdušenje na borzah in indeksi so v torek krepko narasli, v sredo pa po novici o padcu industrijske proizvodnje na Kitajskem in negativni gospodarski rasti Nemčije v drugem četrtletju ter na koncu še padcu donosov na dolgoročne obveznice spet zgrmeli v prepad.
Trump je vso krivdo skušal zvaliti na Federal Reserve in njenega predsednika Jeroma Powella. Poudaril je, da problem ni Kitajska, ampak centralna banka ZDA s svojo obrestno politiko, vendar zagotovil, da bodo kljub temu zmagali. Kdo natančno naj bi zmagal, ni pojasnil.
Peking uradno napovedal protiukrepe v primeru dodatnih ameriških carin
Kitajska bo sprejela "nujne protiukrepe", če bodo ZDA uvedle dodatne carine na 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes objavilo kitajsko finančno ministrstvo.
Uvedba 10-odstotnih carin na za 300 milijard dolarjev kitajskih izdelkov bi pomenila kršitev dogovorov, sprejetih med voditeljema držav na srečanju G20 v Argentini in na Japonskem, je po navedbah dpa zapisalo ministrstvo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku meseca napovedal, da bodo ZDA s 1. septembrom uvedle dodatne 10-odstotne carine še na preostalih 300 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, kar ne vključuje za 250 milijard dolarjev uvoza, ki je že ocarinjeno s 25 odstotki. Trump je nato minuli teden sporočil, da bodo ZDA uvedbo dodatnih carin na določene izdelke, ki predstavljajo okoli 60 odstotkov omenjenega obsega izdelkov, preložile na 15. december. Nekatere izdelke pa da bodo izvzeli.
