Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) spoštuje zakonodajo in dela skladno s pooblastili, so se danes na obtožbe, da so delavce iz BiH odjavili na podlagi izredne odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca, pri čemer naj bi bila dokazila, potrebna za odjavo, povsem pomešana in neustrezna, odzvali v ZZZS. »Odjava iz zavarovanja je posledica odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca in tudi morebitna zavrnitev takšne odjave s strani ZZZS delavcem ne bi vrnila njihovih zaposlitev,« so poudarili. Delavcem lahko po njihovih navedbah zaposlitev, če je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita, povrne pristojno sodišče, in ne ZZZS. »Glede na navedeno menimo, da je obtoževanje ZZZS s strani društva Delavska svetovalnica povsem neutemeljeno, še bolj pa napovedane tožbe,« so dodali.
V zvezi z vprašanjem, zakaj so bili delavci odjavljeni z 28. junijem, čeprav je delodajalec na podlagi izredne odpovedi o zaposlitvi iz krivdnih razlogov za odjavo predvidel datum 29. junij, ko naj bi bili prvi dan neupravičeno odsotni z dela, so pojasnili, da že poteka postopek preverjanja, in da bo datum, če bo treba, popravljen.
Prav tako ne vidijo nič spornega v tem, da so delavce odjavili za mesec dni nazaj, saj da mora biti odjava iz zavarovanja skladna z datumom prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. »Zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, namreč ne more biti v socialna zavarovanja vključen kot delavec, temveč si mora zavarovanje urediti po drugi osnovi. Zakonske določbe, po kateri ZZZS za nazaj ne bi smel sprejeti odjave, ni,« so pojasnili. Potrdili so sicer, da je delodajalec zamudil rok za odjavo delavcev, saj je izredno odpoved datiral s 15. julijem, a »zamuda roka po predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju ni določena kot prekršek«.
Potem ko so v svetovalnici ocenili, da se ZZZS mnogo preveč zlahka odloča o tujih življenjih, so na zavodu izpostavili še, da nimajo pristojnosti za preverjanje zakonitosti poslovanja delodajalcev in odpovedi delovnih razmerij, saj so za to zadolžene druge institucije. »Ne glede na navedeno se zavedamo, da so delavci šibkejša stranka v delovnem razmerju, zato smo v preteklosti že izvedli določene aktivnosti za zaščito delavcev, in sicer odjave iz zavarovanja ne izvedemo zgolj na podlagi predloženega obrazca s strani delodajalca, temveč zahtevamo tudi ustrezna dokazila o odpovedi delovnega razmerja,« so poudarili.
Dvome Delavske svetovalnice o upravičenosti sodelovanja z enim od v zgodbo vpletenih podjetij zavračajo tudi v upravljalcu državnih gozdov, družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG). Podjetje Gozd servis je namreč vpisano v evidenco podjetij z negativnimi referencami in uradno za pet let, do 1. maja 2023, izključeno iz javnih naročil, od SiDG pa je med majem 2018 in julijem 2019 kljub temu prejelo skoraj dva milijona evrov javnih sredstev.
V SiDG so danes pojasnili, da je bilo omenjeno podjetje stranka okvirnega sporazuma za izvajanje storitev sečnje in spravila lesa iz gozdov v lasti države za leti 2017 in 2018. Do 23. decembra 2016, ko je potekel rok za oddajo ponudb ali prijav, Gozd servis ni bil vpisan v evidenco podjetij z negativnimi referencami, so razložili. »SiDG izvajalcem plačuje opravljene storitve sečnje in spravila na podlagi odpeljanih količin gozdnih lesnih sortimentov. Pri pregledu plačil izvajalcu sečnje in spravila v obdobju od dne uvrstitve na seznam podjetij z negativnimi referencami do izteka okvirnega sporazuma je SiDG plačeval izvajalcu le storitve, opravljene po predmetnem okvirnem sporazumu, katerega veljavnost se je iztekla z dnem 31. december 2018. Izvajalec je z deli po tem okvirnem sporazumu zaključil,« so zatrdili.
V Delavski svetovalnici so v torek razkrili zgodbo o desetih opeharjenih delavcih iz BiH, ki so delali v gozdu pri treh podjetjih v Beli krajini v lasti družine Mujkić. Kot so pojasnili, jim je delodajalec kršil vrsto pravic, na koncu pa naj bi jih ZZZS še nezakonito odjavil iz zdravstvenega zavarovanja. Sledile bodo tožbe in spopad z ZZZS, so napovedali.
