Slovenijo je danes prvič obiskal zunanji minister Japonske, tretjega največjega svetovnega gospodarstva, ki je tudi v Sloveniji bolj navzoče. Gospodarstvu je bil namenjen precejšen del pogovorov šefa japonske diplomacije Tara Kona z gostiteljem, zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Obe državi poudarjata, da se je okolje za poslovno sodelovanje še znatno izboljšalo po letošnji uveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma med Japonsko in Evropsko unijo, ki je odpravil 99 odstotkov carin in je doslej največji tovrstni sporazum unije.

Od političnih tem sta Kono in Cerar govorila predvsem o mednarodnih vprašanjih. Japonsko stran je zanimal slovenski pogled na položaj na Zahodnem Balkanu, kjer uradni Tokio z nekaj projekti podpira berlinski proces oziroma države, ki želijo postati članice EU, slovensko pa japonski pogled na dogajanje v Južnokitajskem morju in korejskem polotoku. Ministra sta se zavzela za vladavino prava »tako v Južnokitajskem kot jadranskem morju«, so zapisali na MZZ - Slovenija seveda zaradi arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško, Japonska pa zaradi rivalstva s Kitajsko in svojih interesov v Južnokitajskem orju. Kitajska je leta 2016 pred stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu izgubila v primeru, ki so ga sprožili Filipini in se je vrtel okoli zgodovinskih pravic v omenjenem morju, uradni Peking pa razsodbe ne spoštuje.

Kot je dejal tiskovni predstavnik japonskega zunanjega ministra Jun Saito, je Slovenija izrazila tudi podporo uradnemu Tokiu pri razreševanju vprašanja ugrabitev japonskih državljanov s strani Severne Koreje v letih 1977-1983. »Vemo, da moramo vprašanje rešiti sami, je pa podpora v mednarodni skupnosti za nas zelo pomembna,« je dejal. Usoda dvanajstih oseb, ki so izginile predvsem z obalnih območij, še ni razrešena. Ugrabili naj bi jih iz različnih razlogov, med drugim za učenje japonščine in japonske kulture v šolah za vohune ter za krajo identitete.

Japonska podjetja so »zvesta«

Glede gospodarskega sodelovanja ponuja očitno priložnost za krepitev luka Koper, za katero se zanima veliko japonsko logistično podjetje Yusen Logistics. Sicer pa je v Sloveniji že prisotnih več podjetij, med njimi tovarna industrijskih robotov Yaskawa Europe Robotics v Kočevju, kamor sta se ministra na obisk odpravila skupaj. Kot navajajo na zunanjem ministrstvu, se priložnosti za sodelovanje kažejo na področju pametnih omrežij, kjer že sodelujeta podjetji ELES in japonska državna agencija Nedo, na področjih zdravstva, elektromobilnosti in fizike (projekt Belle II za raziskave subatomskih delcev). »Japonska podjetja počasi sprejemajo odločitve, ko pa enkrat jih, ostanejo zvesta,« je dejal Saito. Jeseni bo Slovenija v soorganizaciji Japonske pripravila seminar za vsa japonska podjetja, ki poslujejo v Evropi.

Gospodarsko sodelovanje med državama se sicer krepi, predvsem japonske investicije v Sloveniji. Blagovna menjava je lani znašala 205 milijonov evrov, od tega Japonska v Slovenijo izvozi za 119 milijonov evrov blaga.

Obisk ob kronanju

Pogovori so tekli tudi o nadaljnjih obiskih in o poletnih olimpijskih igrah, ki jih bo prihodnje leto gostil Tokio. Jeseni naj bi se predsednik države Borut Pahor, ki je tudi sprejel Kona, udeležil uradnega kronanja novega japonskega cesarja Naruhita. Slednji je položaj sprejel 1. maja, potem ko je njegov oče Akihito abdiciral kot prvi japonski cesar po dvesto letih. Japonska stran je namignila, da je dobra priložnost za udeležbo na najvišji politični ravni tudi otvoritev iger julija prihodnje leto. Na njih se bo Slovenija predstavila s Slovensko hišo, katere ambasador bo oče sedanjega zunanjega ministra Miroslav Cerar starejši, ki je na igrah v Tokiu leta 1964 v gimnastiki osvojil zlato kolajno na konju z ročaji in bronasto na drogu.

Kono je Slovenijo obiskal v okviru turneje, ki jo je začel v Bolgariji, zvečer pa odhaja na Hrvaško ter potem v Srbijo in Italijo. Na Hrvaškem bo ena glavnih tem pogovorov njeno predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta pa tudi navezava osebnih stikov z novim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom.