Danes obeležujemo mednarodni dan levičarjev. To je priložnost, da vsi posamezniki, ki raje uporabljajo levo roko, izrazijo nezadovoljstvo nad družbo, ki je v številnih pogledih še vedno prilagojena predvsem desničarjem. Med najhujše primerke diskriminacije že od nekdaj sodi sloviti odpirač za konzerve, med sodobnimi diskriminatornimi napravami pa najdemo tudi pametne telefone. Zelo priljubljen običaj ob dnevu levičarjev je spodbujanje desnorokih prijateljev in znancev, naj se za en dan prelevijo v levičarje.

Svetovni dan levičarjev obeležujemo že vse od leta 1976, ko si je praznovanje zamislil ameriški vojaški veteran Dean R. Cambell. Ta je ob tem ustanovil tudi prvo organizacijo levorokcev in jo poimenoval Levičarska internacionala. Za mednarodni dan levičarjev je izbral 13. avgust, saj je ta leta 1976 padel na nesrečni petek. Cambell je z izborom datuma želel izzvati številne predsodke, ki se pogosto povezujejo z levičarstvom.

V kameni dobi skoraj enako levičarjev kot desničarjev

Podatki o deležu levorokih prebivalcev sveta se močno razlikujejo in se gibljejo med 5 in 25 odstotki. Po nekaterih podatkih pa naj bi med levorokimi našli dvakrat toliko moških kot žensk. Delež levorokega prebivalstva je bil v preteklosti še nižji. Leta 1860 naj bi delež znašal vsega 2 odstotka, še leta 1920 pa 4 odstotke. Tako nizek delež je močno povezan z zgodovino diskriminiranja levičarjev. V preteklosti so številne svetovne kulture zavračale uporabo leve roke, z njo povezovale umazana opravila in celo zlo, levičarje pa so silili k uporabi desne roke. Tudi v naših krajih. V številnih svetovnih državah se podobna diskriminacija oziroma siljenje k uporabi desne roke dogaja še danes.

Arheološka odkritja iz kamene dobe sicer kažejo, da je bilo razmerje nekoč bistveno bolj enakomerno. Arheologi so namreč našli približno enako število predmetov za levičarje in desničarje, medtem ko so analize jamskih poslikav pokazale, da so jih večinoma naslikali levičarji. Ena od teorij pravi, da se je desničarstvo bolj razširilo iz praktičnih razlogov in naše anatomije. Ker imamo srce na levi strani, je bolj priročno, če ščit držimo z levo. To pomeni, da moramo orožje imeti v desni roki.

Razlogi, zakaj so nekateri posamezniki desnoroki in drugi levoroki, sicer niso znani. Študije, ki so bile opravljene na tem področju, so »našle« vse mogoče vzroke. Nekateri trdijo, da gre za navado, ki smo jo pobrali v maternici ali po porodu. Navajajo celo težo dojenčka ob porodu, starost matere in travmatičnost izkušnje rojstva. V resnici pa konkretnega odgovora ne zna ponuditi nihče. Znanstveniki so sicer odkrili gen, ki se prenaša iz roda v rod in je povezan z levoročnostjo. Ta naj bi bil pogoj, da bo rojeni otrok levičar, ni pa to nujno.

Bolj nadarjeni od desničarjev?

Levičarji se radi pohvalijo s podatkom, da so v povprečju bolj nadarjeni za umetnost kot desničarji. Predvsem naj bi bili bolj ustvarjalni. To se pogosto podkrepi z delitvijo dela v možganih. Desna polovica možganov namreč nadzira levo roko, medtem ko leva polovica možganov nadzira desno. To samo po sebi ne bi pomenilo veliko, če posamezni polovici možganov ne bi povezovali še z različnimi miselnimi opravili. Levo polovico namreč povezujemo z linearnim mišljenjem, logiko, matematiko, jezikom in drugimi znanstvenimi veščinami, medtem ko desno polovico povezujemo s holističnim mišljenjem, prostorsko predstavo, domišljijo, čustvi, glasbo in podobnimi veščinami.

Koliko resnice je v tem, je z gotovostjo težko reči, je pa med znanimi levičarji najti izjemen nabor vplivnih in znanih osebnosti, kot so Julij Cezar, Napoleon Bonaparte, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Hans Christian Andersen, Charlie Chaplin, Tom Cruise, Nicole Kidman, Ronald Reagan, George Bush, Bill Clinton, Wolfgang Amadeus Mozart, Ivana Orleanska, Alan Turing, Mark Twain, Jimi Hendrix, Bob Dylan, Paul McCartney, Ringo Starr, Ludwig van Beethoven, Albert Einstein, Bill Gates, John McEnroe, Martina Navratilova, Jean-Paul Gaultier in nenazadnje tudi Goran Dragić.