Odkar je bila leta 1986 po desetletjih vojaške diktature v Gvatemali obnovljena demokracija, je bil v nedeljo izvoljen že deveti predsednik države. To je postal 63-letni Alejandro Giammattei, po poklicu kirurški zdravnik, ki se je pretežno ukvarjal s podjetništvom in politiko. Pri štiridesetih je zbolel za multiplo sklerozo in bo, kot pravi sam, prvi invalidni gvatemalski predsednik. Kot generalni direktor državnih zaporov v letih 2006–2008 je bil med protagonisti zatrtja upora, ki je izbruhnil v zaporu Pavo Real, kjer je v spopadu s policijo umrlo sedem zapornikov. Zaradi tega je bil obsojen na 10-mesečno zaporno kazen.

Po štirih poskusih je Giammatteiu le uspelo priti na čelo države. Prvič se je za predsednika potegoval leta 2007 in dosegel pičel rezultat, podobno v naslednjih poskusih. Vsakič je kandidiral za drugo stranko, tokrat pa mu je uspelo s stranko Vamos (Gremo). V prvem krogu junija je s 13-odstotno podporo zaostal za socialdemokratsko kandidatko Sandro Torres, nekdanjo ženo bivšega predsednika Alvara Coloma (ta je zaradi korupcije za zapahi). Zanjo je v prvem krogu glasovalo 22 odstotkov volilcev. V drugem pa jo je Giammattei gladko premagal z glasovi iz vojaških krogov in politične desnice. Glasove zanj je prispevala tudi vladna stranka Velika nacionalna zveza, ki jo vodi odhajajoči predsednik in nekdanji televizijski zabavljač Jimmy Morales, ki ima danes z borimi tremi odstotki najmanjšo podporo med latinskoameriškimi predsedniki.

Umazana izločitev tekmecev

Giammattei bo štiriletni mandat prevzel 14. januarja 2020. Zavzema se za socialne programe, na ekonomskem področju pa za liberalne ukrepe. Napoveduje boj proti nasilju in korupciji ter oživitev gospodarstva. A bo za izpeljavo vladnega programa potreboval podporo drugih strank, saj stranka Vamos v parlamentu zaseda le 16 od 160 sedežev.

Volilna kampanja je bila polna nepravilnosti, manipulacij in obtoževanj o prevarah, zaradi česar večina od osmih milijonov volilnih upravičencev ni šla na volišča – udeležba je bila 42-odstotna. K temu je pripomogla še izločitev alternativnih kandidatov iz volilnega boja. Najglasneje je odmevala afera z izločitvijo nekdanje državne pravobranilke Thelme Aldana, ki je imela pri volilcih največjo podporo. Po napovedi kandidature se je pojavilo 18 sodnih obtožb, ki so ji to preprečile, kasneje pa je bilo dokazano, da so bile vse lažne.

Čiščenje državne uprave ustavljeno

Boj proti korupciji in kriminalu bo zapleten, saj je predsednik Morales odslovil mednarodno komisijo proti nekaznovanosti v Gvatemali (Cicig), ki deluje pod okriljem OZN. Ta bo morala zapustiti državo septembra, potem ko je obtožila Moralesa, da je volilno kampanjo leta 2015 financiral s sredstvi iz nelegalnih skladov (običajno so to prispevki narkokartelov). Komisija je v Gvatemali delovala od leta 2017 in skupaj s pravosodnimi organi začela s procesi in obtožnicami čistiti državno administracijo. Med obtoženimi je bilo kar 600 skorumpiranih funkcionarjev, gospodarstvenikov, vojakov in politikov, denimo kar četrtina članov parlamenta. Giammattei o tem za zdaj še ni rekel nobene, razen napovedi, da bo na zatožno klop privedel svojo protikandidatko, ker naj bi iz nezakonitih virov prejela 2,5 milijona dolarjev.

Gvatemala se uvršča med deset držav z največjo neenakostjo na svetu. V revščini živi 59,3 odstotka od 17 milijonov prebivalcev. Skupaj s Salvadorjem in Hondurasom je tudi država z največjim odstotkom nasilnih smrti v svetovnem merilu, to je 22 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni skoraj pet tisoč umorov na leto. To pa sta tudi poglavitna vzroka, da ljudje množično zapuščajo državo in iščejo boljše življenje v ZDA.