Iz izjav kmetov oziroma njihovega predsednika sindikata Antona Medveda, da naj se volkove odlovi ali odstreli, populacijo pa ohrani v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov, kaže na to, kako zelo neuki so in kako popolnoma nič ne razumejo najosnovnejših zakonitosti narave.
So se kdaj zamislili, koliko škode naredi ovčereja v hribih?
Lep primer je Soriška planina. Tam so na račun ovčereje uničili vso pokrajino. Vrh Soriške planine je razrit in nanj narejena cesta (kdo ve, morda jo bodo celo asfaltirali), ovce bodo popasle tisto malo vegetacije, ki je na razpolago. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je to degradacijo okolja financiral.
Znano je tudi, da ovce popasejo vso hrano naravnim prebivalcem gora – gamsom in kozorogom, ki tako stradajo in se njihove vrste redčijo, da ne govorim o tem, da ovce o zavarovanih in redkih rastlinskih vrstah ne vedo ničesar.
In ali se je kdo zamislil, da rezilne žice proti migrantom zapirajo poti, po katerih bi se živali premikale in se same razselile, ko bi jih bilo preveč. Boj osebkov znotraj iste vrste je namreč najhujši boj za obstanek. Večjega ni.
Prav žalostno je, da se Masaji v Afriki, ki so tudi živinorejci in si vsak dan stojijo nasproti s plenilci, veliko bolj zavedajo nujnosti sobivanja in ukrepov, ki obojim omogočajo življenje. Veliko bi se lahko naši kmetje in ministrica naučili od njih.
Odgovornost in dolžnost države (pristojnih ministrstev) je, da nujno poskrbijo za najosnovnejšo izobraženost kmetovalcev. Za vsako opravljanje poklica ali odprtje obrti so potrebna neka najosnovnejša znanja. Tukaj jih ni. Ko bodo osnove osvojene, se bodo stvari zagotovo povsem drugače odvijale in reševale. Dokler pa gleda vsak le drevo in ne vidi gozda, bomo stvari reševali slabše kot plemena v Afriki.
Mira Kofler, Škofja Loka
