Zgodovinsko in kulturno pomemben del Valvasorjeve knjižnice za Krško, pa tudi za Slovenijo in Evropo, je baročna kapucinska knjižnica. Redovniki kapucini so v Krško prišli leta 1644, da bi ponovno utrdili staro katoliško vero. Njihov prihod je v veliki meri povezan z reformacijo in Krško je bilo eden izmed stebrov gibanja. Nastanjena v srcu starega samostana je knjižnica odprta za javnost od leta 1988. V knjižnici hranijo teološke, zgodovinske, medicinske in filozofske knjige od leta 1502 pa do leta 1830. Ohranjen je tudi knjižnični katalog iz 17. stoletja, s katerim so kapucini svojo knjižnico vodili in urejali, večinoma po vsebinah.
Skrb za baročno knjižnico jim je v veliko veselje in ponos, pove direktorica knjižnice Urška Lobnikar. »Veseli smo, da lahko združujemo novo in staro in da se meščani Krškega zavedajo, da imamo bogastvo, ki ga v Sloveniji nima skoraj nobena druga splošna knjižnica,« pove. Cilj baročne knjižnice je ohranjanje protestantske dediščine in spomina na druga stoletja, prav tako pa razvijanje odnosa do dediščine. Knjižnico obiskujejo različne skupine ljudi, del vizije je prav to, da se baročna knjižnica približa in je dostopna vsem. Želja vseh je ohranjanje kapucinskega znanja in njegovo prenašanje naprej tudi zunaj Krškega, zato so v baročni knjižnici dobrodošli tudi raziskovalci.
Povezovanje starega in novega
Projekt obnove knjižnice v Krškem poteka od leta 2016. Trenutno je projekt na stopnji začetkov arheološkega raziskovanja, saj knjižnica stoji v spomeniško zaščitenem delu mesta. Gradnja naj bi se začela že letos, končala pa leta 2021, do leta 2022 pa bo prenovljen tudi samostan. Nova stavba knjižnice bo energetsko varčna z zeleno streho. Del sredstev za gradnjo bo prišlo iz razpisa Eko sklada, na katerega se je občina Krško prijavila. »Trenutno imamo knjižnico z dušo, kjer škripajo stopnice in imaš svoj mir, z obnovo pa bi pridobili tisto, kar nam trenutno manjka, to je živahnost sodobne knjižnice, kjer bi se lahko ljudje zadrževali, preživeli nekaj časa, ne pa si zgolj izposodili knjige,« pove direktorica.
Ne le da bodo obnovili sedanje prostore v samostanu, knjižnico bodo tudi razširili z novogradnjo od samostanske stavbe do Bohoričeve ceste. Skupna ocenjena vrednost naložbe znaša 7 milijonov evrov.
Novi prostori bodo knjižnici omogočili še večjo dostopnost javnosti in ustvarili prostor brez zaklenjenih vrat, kjer dragocenosti ne bodo pod ključem, ampak dostopne na ogled vsem. »S tem bo naš cilj, združevanje starega in novega, izpolnjen, ker bomo imeli knjižnico za čisto vse,« še doda direktorica knjižnice.
