Pred nekaj dnevi je Matteo Salvini dal vedeti, da je zaradi spora glede hitre železnice Torino–Lyon konec štirinajst mesecev stare koalicijske vlade, in kot njen podpredsednik zahteval predčasne parlamentarne volitve jeseni. Od Italijanov je celo zahteval »vso oblast«, kar je mnoge spomnilo na Mussolinijeve besede ob pučističnem »pohodu na Rim« oktobra 1922.

Avgusta, ko ni drugih novic, pa Salvini vzbuja veliko pozornosti tudi tako, da v kopalkah, čeprav je notranji minister, obiskuje italijanske plaže. Skratka, je že v volilni kampanji. Upa celo na tako zmago, da bo sestavil vlado skupaj s kakšno manjšo stranko, saj ima njegova Liga po zadnjih anketah od 36 do 39 odstotkov podpore.

Analitiki se zdaj predvsem sprašujejo, kako bo ta skrajni desničar in nacionalist vladal, ko ga ne bo več omejevala koalicija z Gibanjem petih zvezd. Kakšne bodo v naslednjih letih torej posledice njegove absolutne vladavine za Italijo in kakšne za EU?

Vsekakor bo v volilni kampanji v naslednjih mesecih poskušal prikazati Gibanje pet zvezd kot stranko, ki je s svojim nasprotovanjem velikim projektom, zlasti hitri železnici Torino–Lyon, onemogočala gospodarsko rast. Italijani pač že 20 let živijo v gospodarski stagnaciji, na jugu jim tudi pada življenjski standard.

Kdaj bodo volitve?

Premier Giuseppe Conte za zdaj noče sam odstopiti, tako da naj bi bilo na zahtevo Lige glasovanje o nezaupnici 19. avgusta, s čimer bi bilo formalno konec koalicije. Volitve bi bile potem lahko že oktobra. Toda predsednik države Sergio Mattarella lahko še vedno imenuje tehnično vlado, ker mora Italija do konca septembra predstaviti evropski komisiji svoj proračun za prihodnje leto. Potemtakem bi bile volitve lahko šele na začetku prihodnjega leta. Vsekakor bi se Salvini temu prilagodil: tehnično vlado bi napadal zaradi šibkih točk proračuna in ji kot prejšnji očital, da je nesposobna. Če pa bo predsednik Italije preveč odlašal s predčasnimi volitvami, bo Salvini uporabil argument, da je vsak dan dragocen, ker Italija potrebuje vlado, ki bo ukrepala hitro in odločno.

Vendar bi lahko Gibanje petih zvezd preprečilo predčasne volitve in Salvinijev prevzem oblasti, če bi se povezalo z opozicijsko Demokratsko stranko (ki je po Salviniju »dekla Bruslja«) in če bi z njo sestavilo vlado. V obeh strankah se nekateri pomembni politiki strinjajo s to idejo.

Najbrž bo dilema, ali sodelovati z levosredinsko Demokratsko stranko, še bolj razklala Gibanje petih zvezd, ki nima močnega voditelja z avtoriteto, kakršen je v Ligi Salvini, pravzaprav pa tudi ne jasnega enotnega programa. Sicer je večji del protestnih glasov, ki jih je na parlamentarnih volitvah lani marca, tudi na jugu Italije, dobilo Gibanje petih zvezd, v zadnjem letu in pol privabil Salvini.

Salvini bo najbrž prej ali slej prevzel absolutno oblast. Toda v Italiji se je politična situacija v zadnjih 25 letih običajno zelo hitro spreminjala. Še leta 2014 je tedanji premier Matteo Renzi s svojo Demokratsko stranko zmagal kar z 41 odstotki glasov, danes pa je, kljub temu da je mlajši od 46-letnega Salvinija, skoraj že pozabljen. In če je Gibanje petih zvezd marca 2018 dobilo na parlamentarnih volitvah 34 odstotkov glasov, je na evropskih maja 2019 dobilo le 17 odstotkov. Nekdanji štirikratni premier Silvio Berlusconi pa je maja letos dobil samo še 9 odstotkov podpore. Kot premier bi tudi Salvini lahko zelo hitro izgubil vso sedanjo velikansko podporo. Zelo lahko je kot notranji minister sprejemati ukrepe proti migrantom, veliko bolj zapleteno pa je kot premier oblikovati proračun v tako močno zadolženi državi, kot je Italija.