Hanah Karba je diplomirana socialna delavka, ujeta v praznino med diplomo in strokovnim izpitom. Da bi se lahko prijavila na strokovni izpit, ki bi ji omogočil vstop na trg dela, mora najprej opraviti pripravništvo, a pri iskanju pripravništva ugotavlja, da razpisanih pripravniških mest za njeno strokovno področje skorajda ni. »V zadnjih štirih mesecih sem našla samo en ustrezen razpis za opravljanje pripravništva, vendar se tudi v tem primeru na mojo prošnjo niso odzvali,« je povedala Karbova. V podobni situaciji so tudi diplomanti na področju vzgoje in izobraževanja, medtem ko je v pravosodju še vedno dovoljeno celo volontersko pripravništvo.
Neredni razpisi
Pripravništvo je sicer v teoriji eden od pomembnih mehanizmov, ki lahko mladim olajšajo težaven prehod na trg dela. Nedavno objavljena raziskava Slovenska mladina 2018/19 je pokazala, da 40 odstotkov mladih verjame, da bodo po zaključenem šolanju težko ali zelo težko dobili zaposlitev. Hkrati se je izkazalo, da so tisti, ki so v času šolanja in študija opravljali prakso ali pripravništvo, bistveno bolj optimistični glede prihodnosti.
Težava je v tem, da ima pripravništvo v praksi številne pomanjkljivosti. V sindikatu Mladi plus so zato pripravili analizo trenutnega stanja in priporočila za izboljšanje področja vajeništva in pripravništva. Ugotovili so, da razpisanih mest za pripravništva ni ali pa jih je premalo. Kljub temu da zakonodaja še vedno predvideva možnost pripravništev, ministrstva ne zagotavljajo sredstev za njihovo plačilo. »Pripravništva pogosto nadomeščajo z občasnimi razpisi za zaposlitev mladih, ki s tem pridobivajo delovne izkušnje. Ti razpisi so odvisni od evropskih sredstev, kar pomeni, da so neredni, ministrstva pa vnaprej ne povedo, kdaj bo objavljen nov razpis, koliko mest bo na voljo in kakšni bodo kriteriji razpisa,« je opozorila predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc.
Za vajeništvo izvedo prepozno
Še en način za učinkovitejši in kakovostnejši vstop na trg dela so programi vajeništva, ki smo jih v Sloveniji oživili leta 2017. Prvo leto je vajeništvo izvajalo sedem srednjih poklicnih šol, v lanskem šolskem letu jih je bilo v program vključenih petnajst. Kot ena ključnih težav na tem področju se je v analizi, ki so jo pripravili v sindikatu Mladi plus, izkazala slaba promocija. »Analiza je pokazala, da 34 odstotkov vajencev pred vpisom na srednjo poklicno šolo ni vedelo za vajeniško obliko pouka. Za vpis so se zato odločili šele naknadno, ob začetku šolskega leta,« je dejala strokovna sodelavka sindikata Mladi plus Sabina Leben. Skoraj četrtina se v šolski program za vajeništvo ni mogla vpisati, ker za to možnost niso izvedeli pravočasno.
Zaradi slabe promocije in sodelovanja med deležniki so številna mesta v lanski izvedbi programa ostala nezasedena – čeprav je anketa sindikata pokazala, da so dijaki s tovrstnimi programi zelo zadovoljni. Vsi anketiranci so odgovorili, da se zelo strinjajo ali strinjajo s trditvijo, da jim vajeništvo omogoča lažjo zaposlitev po koncu šolanja in kar 95 odstotkov anketiranih se strinja ali zelo strinja s trditvijo, da so v času vajeništva pridobili pomembne kompetence s svojega področja dela.
