Živimo v digitalni dobi. Na vsakem koraku imamo na voljo različna pametna orodja, ki nam olajšujejo življenje in delo, skoraj vsako delovno mesto je povezano z vsaj enim digitalnim orodjem. Obenem pa ni bil v delovnem okolju človek še nikoli tako pomemben, kot je danes, ko je brezposelnost rekordno nizka in se še znižuje. Če pogledamo, česa si ljudje najbolj želijo v svojem delovnem okolju, vidimo, da so to dobri odnosi in prijetno počutje. Najboljši zaposlovalci želijo, da se njihovi zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, saj je znanstveno dokazanih povezav med zadovoljstvom in delovno uspešnostjo ogromno. Iz tega sklepamo, da digitalna doba vendarle zgublja svojo moč in da v ospredje spet postavljamo človeka, ki bi tam moral biti tako ali tako ves čas.
Ustvarjati okolje za človeka, ne stroje
Da bi se lahko preusmerili iz digitalne dobe v dobo počutja, je smiselno začeti v vodstvenih krogih. Vodjem svetujem, da razmislijo, za koga je njihovo delovanje pomembno, kako spreminja življenja in kaj plemenitega se skriva v njihovem delu. S tem razmišljanjem se bodo do svojih sodelavcev začeli vesti drugače. V okolju, ki se posledično vzpostavi, pa ljudje radi delajo, so bolj predani, občutijo zadoščenje ob opravljenem delu in se ga veselijo. Navadno tudi v zasebnem življenju s ponosom povedo kaj o svojem delovnem mestu. Marsikdo bo dejal, da delamo zato, kar potrebujemo finančna sredstva za življenje, in da nimamo možnosti izbire. Pa ni čisto tako. Doživljanje dela je tisto, ki loči pleskarja ograj, torej nekoga, ki to mora delati, da preživi družino, od Toma Sawyerja. Navadno si ljudje želijo biti Tom, a sčasoma postanejo pleskarji. Naloga vodij je, da svoje zaposlene usmerjajo do spoznanja, da so še vedno lahko Tom.
Za motivacijo in pozitivo
Vodja naj ne bo le introvertiran strokovnjak, pač pa vizionar, usmerjen v oblikovanje izjemnih delovnih procesov in odnosov med zaposlenimi. Tako vodeni posamezniki so bolj motivirani, pozitivnejši in bolj zavzeti pri delu. Pozitivno vzdušje prinese tudi spoznavanje novih načinov dela, smernic, novosti s področja in perspektive, ki se nakazujejo. Tu se postavi ločnica med digitalno dobo in dobo počutja. V digitalni dobi govorimo o novih možnostih podpore, v dobi počutja pa o tem, kaj te vsebine ponujajo posamezniku. Najboljši v digitalni dobi (Google, Amazon, Virgin, pri nas podjetja Skaza, NLB, Fin servis, Steklarna Hrastnik) so že sami nakazovali ta prehod, saj so se poleg podpore posamezniku osredotočali na počutje posameznika ob uporabi izbranega digitalnega orodja.
Spet cenimo analogno
Ljudje ugotavljajo, da jih niti najboljši pametni telefoni niti mili glas Amazonove Alexe ne osrečujejo. Vračajo se nazaj k sebi in svojim občutkom. Krepi se zavedanje, kako dragocene so nedigitalne oziroma analogne vsebine, kot so pomoč sodelavca, vzpodbuda in pohvala. In to ravno zato, ker je komunikacije v živo čedalje manj in jo zamenjuje komunikacija prek digitalnih naprav. To velja tako za delovne kot za osebne odnose. Dolgoročno namreč cenimo le tiste, ki so zares ob nas, nam ponudijo roko, ko imamo preveč dela, nas bodrijo, ko nismo prepričani, ali bomo zmogli, in se veselijo naših uspehov. In to je pravi timbilding, timbilding v situacijah, ko gre zares, ne ko se gremo igrice, pri kateri nas sodelavec vodi po sobi, medtem ko imamo zavezane oči.
Odmik od realnosti
Digitalizacija se je tako globoko usidrala, da tudi preprostih rešitev, ki se nam včasih ponudijo, ne sprejmemo več, če niso podprte z mobilnimi aplikacijami. Primer: že vse življenje si umivamo zobe, danes pa, namesto da bi se pogledali v ogledalo, ko si jih umijemo, pogledamo v mobilno aplikacijo, kako dolgo je trajalo ščetkanje in kakšna je bila intenzivnost vibracij. Je to res potrebno? Podobno je s pranjem perila, sesanjem… Dejstvo je, da nas digitalizacija lahko odmakne od resničnega življenja.
Doprinos dobe počutja
Posamezniki, ki imajo dobro povezavo s seboj, so osebnostno stabilnejši, zanesljivejši in pogosto tudi močnejši od drugih. Njihov prispevek k delovnemu procesu je konsistenten in dolgoročno so ga sposobni oplemenititi, saj ga spoznajo, razumejo in »čutijo«. Ravno tako vplivajo na sodelavce; še posebej pozitivno vplivajo na novozaposlene, saj ob lastnem občutku moči ne čutijo strahu pred »konkurenco« in jih navadno že od spoznavanja naprej podpirajo. Posameznik, ki je nagnjen k menjavanju razpoloženja, je nedosleden in pesimističen, pa takšne podpore ne zmore ponujati. Če povzamem: počutje na delovnem mestu je pomembno. Bolj kot si mislite.
Zinka Kosec je specialistka organizacije menedžmenta in doktorska kandidatka Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki v svoji doktorski nalogi raziskuje vpliv dobrega počutja na učinkovitost zaposlenih.
