Boris Veler iz Zavoda Nora, centra sodobnih zasvojenosti, je pravi sogovornik o tem, kam vse lahko vodijo poti, ki jih tlakujejo dobri nameni v zvezi s tehnologijo. Po večletnem raziskovanju in pripravah je januarja 2011 skupaj s psihologinjo Petro Belina ustanovil Logout, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, ki s štirimi ambulantami po Sloveniji in množico preventivnih programov osvešča, pomaga in zdravi otroke, mladostnike, odrasle, njihove medčloveške odnose in vsakodnevna življenja, ki jih je »ranila« škodljiva raba tehnologije: zasvojenost z računalniškimi igrami, spletnim nakupovanjem, družabnimi omrežji, pornografskimi vsebinami, športnimi stavami in igrami na srečo, pa tudi spletno nasilje, anksioznost in druge kompleksne motnje.
Ko se srečata tehnologija in psihologija
»Iz svojega otroštva se spomnim igre na črno-beli televiziji, neke vrste tenisa, ki ga je razvil Atari; v osemdesetih, ko sem bil v osnovni šoli, pa so se že pojavili prvi računalniki. Še posebej me je pritegnilo programiranje, zato sem se z njim začel poklicno ukvarjati,« razlaga Boris Veler, ki ga je tudi nevladništvo ujelo v zgodnji mladosti. »Delal sem na Radiu Študent, kjer smo računalnike uporabljali na zelo ustvarjalne načine. Naredili smo recimo prvi prenos zvoka prek interneta.«
Kasneje je Boris delal v digitalni agenciji, kjer se je srečal z digitalnim oglaševanjem. To je bil čas, ko je spoznal Petro Belina, ki je ravnokar končevala študij psihologije. »Precej sva se pogovarjala o zaslonih, o tem, kar je ona prek prakse v osnovnih šolah opažala pri učencih … Že takrat je opažala posledice igranja video iger pri otrocih in mladostnikih. Sam sem strastni igralec košarke in tudi tam sem opažal spremembe - košarkarska igrišča so bila vedno bolj prazna.« Kako najti odgovor na stanje, ki ga je prinesel razvoj novih tehnologij? Vprašanje je postajalo vedno bolj akutno. Petra je diplomirala, imela je izkušnje z delom kot svetovalna delavka psihologinja na srednji in osnovni šoli, vmes so se pojavili še pametni telefoni in leta 2009 je bila ideja o storitvi brezplačne pomoči pri prekomerni rabi tehnologije rojena.
»Raziskovala sva, kaj na tem področju že obstaja, pri nas in v tujini. Programov, kot sva si jih zamislila midva, ni bilo, zato sva spisala projekt, ga predstavila vsem možnim lokalnim skupnostim in državnim inštitucijam ... Sogovorniki so prepoznali problematiko področja in jo uvrstili v različne razpise, kar je omogočilo naš začetek.«
Izobraževanja že v vrtcih
Ekipa Logout je zagrizla v področje, ki se razvija s svetlobno hitrostjo. »Nujno je, da si tehnološko osveščen in da imaš določena tehnična znanja. A za nas je bistven stik z uporabniki, ki hrepenijo po pogovoru, po prostoru, ki je namenjen razpravi o njihovem problemu, prostoru, ki ga v domačem okolju nimajo.«
Boris poudarja, da je za Logout ključno, da deluje v nevladnem sektorju. »Na spremembe se odzivamo hitro, smo bolj okretni, bolj prilagodljivi. Žene nas želja, da v duhu poslanstva, ki nas pelje naprej, res naredimo nekaj več. Vsakič ko do nas pridejo odzivi ljudi, jih zelo srčno vzamemo. Ko po pol leta ambulantnega zdravljenja uporabnik reče, hvala, zdaj se veliko boljše počutim, veliko bolj kvalitetno živim, imam prijatelje, več časa sem zunaj ... To je nepopisno.«
Da so pri svojem delu res uspešni opažajo prek rezultatov dela in ker uporabniki zelo radi prihajajo k njim. Mreža, ki so jo razvili od leta 2011, je razpredena po vsej državi in raste dan za dnem. Uporabniki jih največkrat najdejo prek spleta. »Na spletni strani vzpostavijo prvi stik prek obrazca za naročanje. Temu sledi obisk, prvi razgovor.«
Da bi našteli vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, bi potrebovali pol časopisa, a ključno je zavedanje, da se Logout vsega loti v tesnem stiku z uporabniki. Svoje izkušnje iz ambulant prenašajo v preventivne dejavnosti. Izobražujejo, osveščajo, opozarjajo, kjer se le da. »Sodelujemo z zdravstvenimi domovi, šolami ... Na eni strani nudimo pomoč zasvojenim, nudimo psihološko pomoč žrtvam spletnega nasilja, a izvajamo tudi številne preventivne dejavnosti – prek medijev, po šolah, za otroke, mladostnike, učitelje, starše, strokovne delavce - že v vrtcih, saj je uporaba naprav v najzgodnejših letih v izjemnem porastu.«
Verjamejo, da je ustvarjalna uporaba tehnologije lahko varovalni dejavnik preprečevanja zasvojenosti. Zato otroke včasih peljejo gledat kakšen mladi start-up, jih spodbujajo, da pišejo scenarije, programirajo, modelirajo, da vidijo, kako je lahko to čisto druga uporaba tehnologije. »Če koga to pritegne, bo zagotovo manj igral igre. Tehnologija je super stvar, ampak. Pač ampak. Želimo si, da internet ne bi bil samo beg pred stiskami, pred težavami, kar dostikrat je, ampak predvsem prostor velikih priložnosti in čezmejne kreativnosti,« pravi Boris Veler.
