Ciprski predsednik Nikos Anastasiades, ki predstavlja tamkajšnje Grke, in Mustafa Akinci, ki predstavlja ciprske Turke, sta se srečala danes in se dogovorila, da se bodo po dveh letih prekinitve pogajanja o združevanju otoka spet začela septembra. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je pred nekaj tedni v svojem besedilu v Dnevniku zatrjeval, da iskanje nafte in zemeljskega plina, ki ga Turčija že več let izvaja z dvema ladjama, poteka znotraj njenega epikontinentalnega pasu v skladu z mednarodnim pravom. »Po pomorskem pravu imajo tam, kjer je razmejitev še problematična, otoki omejene pravice, ali pa v nekaterih primerih sploh nobenih pravic,« je zapisal.

Toda EU, v kateri so ciprski Grki, je Turčiji zagrozila s sankcijami, če bo, kot je dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, »nadaljevala nezakonito vrtanje«. Junija je evropski svet pozval Turčijo, naj pokaže spoštovanje do suverenih pravic Cipra in naj se vzdrži dejanj, ki bi jih kršila. EU se je po poročanju STA že dogovorila za ukrepe proti Turčiji, tudi za zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Plin še krepi ločitev

Ta spor med Turčijo in EU je ena od posledic ločitve otoka na dva dela leta 1974, tako da v južnem živi 900.000 Grkov, v severnem pa 350.000 Turkov. Pred 45 leti je namreč turška vojska posredovala na severu, da bi preprečila mahinacije Aten za priključitev otoka s pomočjo državnega udara ciprske vojske proti nadškofu Makariosu, tedanjemu voditelju države, ki je bil, čeprav Grk, v dobrih odnosih s turško manjšino. Tako je 165.000 Grkov zbežalo s severa na jug otoka, 45.000 Turkov pa z juga na sever, kjer jih skupaj z drugimi še danes ščiti turška vojska. Republika Ciper, v kateri so Grki, je torej danes v EU, samooklicano Turško republiko Severni Ciper pa priznava samo Ankara in je mednarodno osamljena. Turčija tako meni, da je njeno črpanje nafte in zemeljskega plina v ciprskih vodah zakonito, ker je za to dala licenco vlada Severnega Cipra.

Turški zunanji minister Cavusoglu je v omenjenem besedilu v Dnevniku poudaril naslednje: »Ni sprejemljivo ne za nas ne za ciprske Turke, da bi se ti odpovedali svojim pravicam, medtem ko ciprski Grki zdaj trgujejo z naravnimi viri na otoku in si ustvarjajo prihodek.« Zavzel se je za to, da bi ciprski Turki in ciprski Grki kot solastniki otoka sodelovali pri izkoriščanju fosilnih virov energije z delitvijo prihodka in dobička. V tem sodelovanju bi po njegovem prepričanju nastala pomembna spodbuda za reševanje celotnega ciprskega vprašanja.

Sicer sta se v petek predsednik Cipra Anastasiades in vodja ciprskih Turkov Akinci že dogovorila, da bosta poskušala po dveh letih oživiti proces reševanja ciprskega vprašanja s tem, da bi se pogajanja o združitvi pod okriljem Združenih narodov nadaljevala septembra, ko se bosta tudi sestala z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom.

Pred dvema letoma so pogovori pod okriljem ZN o združitvi otoka zastali pri vprašanju umika 35.000 turških vojakov s severnega dela otoka. Turški zunanji minister Cavusoglu pa je zdaj v Dnevniku trdil, da je »glavni razlog za neuspešnost konference o Cipru v Crans-Montani julija 2017, da ciprski Grki nočejo deliti oblasti s ciprskimi Turki«. Med drugim ciprski Grki ne dovolijo, da bi bil voditelj države izmenično iz vrst Turkov.