McCabe od zveznega sodišča v Washingtonu zahteva, naj ukaže FBI, da ga ponovno zaposli in to na položaj namestnika direktorja FBI, ker je zaradi odpustitve izgubil pravico do polne pokojnine.

Ameriški predsednik Donald Trump mu je dal rdeči karton le dva dneva preden bi se lahko po dveh desetletjih dela za FBI upokojil. Trump je proti McCabu tako kot proti Strzoku vodil intenzivno kampanjo kritik na Twitterju.

McCabe trdi, da je bila njegova odpustitev politična, ker se je želel Trump znebiti vseh vodilnih v pravosodnem ministrstvu in FBI, ki mu niso bili povsem zvesti. Nekdanjemu pravosodnemu ministru Jeffu Sessionsu, ki bil prav tako odpuščen zaradi Trumpove jeze in sedanjemu direktorju FBI Christopherju Wrayju, ki je še na položaju, naj bi Trump naročil, da McCaba odpustita.

McCabe se v tožbi sklicuje na ameriško ustavo. McCabe ni nikoli izvedel, zakaj so ga marca lani odpustili in trdi, da so si razloge sproti izmišljali. Obenem pa je dejstvo, da je generalni inšpektor pravosodnega ministrstva ZDA med preiskavo odkril, da je McCabe prikrival svojo vpletenost v medijsko objavo informacij o preiskavi Clintonove fundacije.

FBI popustil pod pritiskom Trumpa in privržencev?

Nekdanji agent FBI Peter Strzok, ki je zaradi kritičnega odnosa do predsednika ZDA Donalda Trumpa prav tako ostal brez službe, pa je tožbo vložil že v torek. Strzok trdi, da je FBI popustil pod političnim pritiskom Trumpa in njegovih privržencev.

Neupravičeno naj bi ga odpustili zaradi izražanja političnih stališč, poleg tega pa naj bi mu kršili pravico do zasebnosti z objavo njegovih elektronskih sporočil. Objavljena so bila sporočila med njim in njegovo ljubimko, pravnico FBI Liso Page.

Strzok je bil vpleten že v preiskavo elektronske pošte demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, kasneje je bil del ekipe, ki je preiskovala rusko vpletanje v ameriške volitve na strani Trumpa.

Posebni tožilec Robert Mueller ga je odstranil iz ekipe, ko je izvedel za dopisovanje s Pageovo, FBI pa mu je lani avgusta prekinil delovno razmerje.