Župani dvanajstih občin zahodne Slovenije so ogorčeni nad predvidenimi spremembami zakona o financiranju občin, ki jih je država predstavila pred kratkim. Na včerajšnjem srečanju v Tolminu so opozorili, da bi jim spremembe na letni ravni skupno odvzele okoli dva milijona evrov državnega denarja. Ministrstvu za javno upravo očitajo, da posegi v zakon največ sredstev jemljejo prav demografsko ogroženim občinam zahodne regije, ki imajo veliko površino, a manjšo poseljenost.

Poznalo se bo na cestah

Župani občin Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin so zato včeraj ministra Rudija Medveda pozvali, da umakne predlagano formulo za izračun povprečnine in v novi bolj upošteva pomen cest in površino občine. Ta dva podatka sta namreč v hribovskih, goratih in redko poseljenih predelih zahodne Slovenije pomembna dejavnika. »Eno je vzdrževati ceste v Prekmurju, kjer je ravnina, drugo pa v hribih,« pravi župan Brd Franc Mužič.

Obrnili so se tudi na vlado, predlagajo ji, da skozi povprečnino v luči dobrih gospodarskih razmer vsem občinam poveča financiranje za izvajanje njihovih nalog. »Pozivamo jo, da najde razvojna evropska ali državna sredstva za demografsko ogrožene, manj razvite in tudi redko poseljene občine v zahodni Sloveniji, pospeši vlaganja v prometno, tako železniško kot cestno infrastrukturo na našem območju ter končno v proračunu zagotovi sredstva za izvajanje razvojnega dela zakona o Triglavskem narodnem parku,« je sklepe srečanja povzel tolminski župan Uroš Brežan. Samo tolminska občina, ki jo vodi, bi ob sprejetju predloga dobila 344.000 evrov manj državnega denarja kot doslej.

Županu občine Gorenja vas - Poljane Milanu Čadežu bi sprememba prinesla 200.000 evrov manj sredstev, primanjkljaj bi bil najbolj opazen na cestah. »To so izredno visoka sredstva, kajti občina ima kar 380 kilometrov cest, večinoma v hribovitem terenu, kjer je treba delati tako podporne kot oporne zidove, kar je bistvena razlika v primerjavi z ravninskimi občinami,« je poudaril. Podobne težave bi imeli v Idriji in Kanalu, v Kobaridu pa bi zmanjkalo denarja za sanacijo podorov, plazov in usadov. Župan Marko Matajurc opozarja, da se bojijo poslabšanja razmer na cesti proti Drežnici in morebitne odrezanosti vasi od doline.

Župani so ob tej priložnosti opozorili tudi na neizpolnjevanje zakona o Triglavskem narodnem parku. Ta občinam znotraj parka zagotavlja razvojna sredstva, a le na papirju. V državnem proračunu namreč doslej še niso bila zagotovljena.

Skupnost občin zahteva izračune

Predlog sprememb financiranja občin preučujejo tudi na Skupnosti občin Slovenije. Od pristojnega ministrstva so zahtevali, da skupnosti, združenjem in občinam nemudoma pošlje uradni izračun finančnih posledic za občine. »V skladu z demokratičnimi standardi bi morala biti vsaka zakonodaja transparentno predstavljena tistim, ki jih zadeva. Brez finančnih izračunov so ti demokratični standardi kršeni,« opozarjajo v skupnosti in dodajajo, da zavračajo »vsak poskus države, da občine medsebojno deli in jih spre, namesto da bi jim namenila povprečnino, ki bi jo v skladu s sprejeto in veljavno zakonodajo morala«.