Ker je indijski predsednik Ram Nat Kovind pred dnevi po naročilu vlade odpravil poseben avtonomni status Kašmirja, kot je pred volitvami obljubljal nacionalistični premier Narendra Modi, so se razmere v tem delu Azije močno zaostrile. Regija, v kateri imajo večino muslimani, se bo še naprej delila na dva dela, neposredno pa ju bo upravljala Modijeva vlada. Še pred razglasitvijo ukrepa je indijska vlada turiste pozvala, da zapustijo regijo, v Kašmir pa napotila dodatnih 40.000 policistov in vojakov, ki jih imajo domačini za okupacijske sile. Kašmir že sicer velja za eno najbolj militariziranih območij na svetu zaradi oboroženega upora separatistov, ki je v zadnjih 30 letih zahteval že 70.000 življenj.
Od nedelje v regiji ne delujejo ne internet ne mobilni telefoni, šole so zaprte, javna zbiranja prepovedana, uvedena je policijska ura, ulice so prazne, domačini prestrašeni. Vznemirjeni so tudi Kašmirci, ki živijo v drugih delih Indije, ker ne morejo navezati stikov s sorodniki. Eden izmed njih je dejal: »New Delhi nas hoče prisiliti k molku.«
Incidenti na meji se množijo
Kašmir, katerega manj naseljena tretjina je v Pakistanu, je vse od nastanka obeh držav leta 1947 eden glavnih vzrokov za sovražnosti med Islamabadom in New Delhijem, saj si ga v celoti lastita obe državi. Dvakrat je zaradi Kašmirja prišlo celo do vojne, februarja letos pa bi kmalu izbruhnila še tretja po samomorilskem napadu islamističnih skrajnežev (menda povezanih z Islamabadom) v indijskem delu Kašmirja, ko je umrlo okoli 40 pripadnikov indijskih paravojaških enot. V zadnjih dneh so znova pogostejši incidenti na meji. Pakistan je sedanjo odločitev Indije glede Kašmirja razglasil za nezakonito. Za Islamabad je Kašmir celo bolj problematičen in pomembnejši kot Afganistan. Načelnik generalštaba Kamar Džaved Bajva je tako izjavil, da je pakistanska vojska na strani Kašmircev. Protestov proti Indiji po pakistanskih mestih pa se je tokrat udeležilo zelo malo ljudi.
Imran Kan svari
Pakistanski premier Imran Kan je pred poslanci, ki jih zadeva vendarle ni tako zelo razburila, izrazil bojazen, da bo v indijskem delu Kašmirja prišlo do etničnega čiščenja. Napovedal je, da se bo pritožil varnostnemu svetu ZN in mednarodnemu kazenskemu sodišču. Dejal je še: »Če svet ne bo reagiral danes, bodo razmere dosegle raven, za katero ne moremo odgovarjali.« Toda Indija trdi, da je Kašmir notranja zadeva Indije. Očitno pa se nekaterim velike želje izpolnijo šele na smrtni postelji. Modijevi sodelavki in donedavni zunanji ministrici Sušmi Svaraj je v torek nekaj ur pred smrtjo po hudi bolezni uspelo poslati še zadnji tvit, v katerem je izrazila veselje ob koncu kašmirske avtonomije: »Hvala, premier, najlepša hvala. Vse življenje sem čakala na ta dan.« Modi hoče v Kašmir naseliti hindujce, najprej tiste, ki so zbežali pred nasiljem separatističnih upornikov.
Tiskovni predstavnik Združenih narodov je izrazil zaskrbljenost zaradi ukinitve posebnega statusa Kašmirja. Protestiral je tudi zaradi hišnega pripora voditeljev tamkajšnjih strank in telekomunikacijskega mrka. Vlada je ukrep utemeljila z nujnostjo, da prepreči teroristične napade po odpravi široke avtonomije Kašmirja. Menda so v nekaterih delih regije ljudje s kamni napadli policiste in vojake, kar za ta del Indije ni nekaj neobičajnega.
