S stropa domačega skednja visijo šopi česna, kakih deset polnih vreč letošnjega pridelka je na mizi že pripravljenih za sobotno, 3. česnovanje na kmetiji Zupančič v bližnjem Jelševniku, nekaj lično spletenih kit pa kot nostalgično okrasje krasi steno skednja. Gašper Gregorič je največji pridelovalec česna v Beli krajini. Lansko jesen je na 55 arih posadil 400 kilogramov česna. Letošnjo jesen ga bo sadil še več, že na 75 arih. »Pomembno je, da ljudje dobijo kakovosten in zdrav pridelek. Letošnje leto sem imel z zelo milo zimo hud napad muh, zato je pridelka bistveno manj, kot bi ga lahko bilo. Tudi rumene table niso dosti pomagale. Seveda, zadevo bi bilo mogoče rešiti z insekticidom, toda jaz ga ne uporabljam,« pojasni.
Prvo leto je gniloba vzela ves pridelek
40-letni Gregorič, diplomirani ekonomist, si nikoli ni mislil, da se bo kdaj ukvarjal s kmetijstvom. Z ženo sta pridelala ravno dovolj zelenjave za sproti. »Toliko, da veš, kaj daš na krožnik,« pravi. A vsako leto je bilo na vrtu več sadik paprike, paradižnika, čebule. »Začel sem razmišljati, da imamo zemlje dovolj in zakaj ne bi resno poskusil s kakšno kulturo. Malo sem gledal po spletu in med desetimi najbolj dobičkonosnimi rastlinami je bil tudi česen. Česna primanjkuje, cena je dobra, pa sem začel,« začetke izpred šestih let opisuje Gregorič.
Kupil je prvih sto kilogramov ptujskega jesenskega česna in se lotil pridelave. »Vse je naravno,« pravi, saj prideluje z zelenimi algami, listnimi biognojili in tako dalje. »Rekel sem si, posadil ga bom, vmes tu in tam malo oplel, pa bo.« A bilo je sila deževno leto. Česen je bil videti odlično do tri tedne pred izkopavanjem. »Pridelka na koncu ni bilo popolnoma nič, niti za seme,« pravi. Napadla ga je bela gniloba, zgnil je ves pridelek.
V boj proti muham
Toda Gregorič ni obupal, naslednje leto je spet sadil, a se je takrat posvetoval pri bratu Roku Gregoriču, ki je univerzitetni diplomirani agronom in svetovalec za fitofarmacevtska sredstva. »Dejal mi je, da je malo fungicida vendarle treba dodati, da ne pride do gnilobe. Tako da ga zdaj uporabljam, vendar le minimalno, po potrebi, če je res deževno leto. Toliko, da ustavim razmnoževanje gliv.« Naslednje leto je bil pridelek dober, prodal je vsega. Nato je vsako leto količine povečeval. »Tudi če bi imel česna še enkrat več, bi vsega prodal,« pravi. Sadi več sort česna, glavne sorte so belokranjska anka, ptujski česen, slavonski beli česen in vojvodinski bosut.
Herbicidov za uničevanje plevela nikoli ne uporablja. Letos je mesec in pol na roke plel 55 arov zasajenega česna. »Tudi insekticidov ne uporabljam, ne vem pa še, kaj bom storil prihodnje leto, glede na letošnji izpad pridelka. Čez zimo bom preučil, kaj lahko proti muham naredim brez kemije. So pa ljudje zmotno prepričani, da se muhe pojavijo, ko cvetijo češnje in višnje. Ne, muhe so zunaj že bistveno prej. Sam sem rumene table postavil že 12. februarja, takoj, ko se je sneg stopil. A očitno je bilo tabel premalo, muh pa preveč.« Biodinamiki za boj proti muham uporabljajo prevretek iz listov rabarbare, toda, kot ugotavlja, je njegova površina prevelika, da bi se tega lotil.
Poznejše sajenje, manj plevela
Zgodnje sorte česna je letos pobral že v začetku junija, nazadnje pa belokranjsko anko okoli 15. julija. Kot pravi, je še vedno v fazi raziskovanja, primerjanja, zato vsako leto malo eksperimentira, sadi v več časovnih intervalih, vsako leto malo drugače. »Lani sem ga sedemkrat sadil, od prvega tedna v oktobru do sredine novembra. Ugotavljal sem, kako je s pleveli, rastjo. Ugotovil sem, da je manj plevela, če sadiš pozneje. No, česen je vsekakor najbolje saditi od druge polovice oktobra do začetka novembra.«
Pri kmetovanju mu zelo prav pride tudi inovatorska žilica. Kupil je sadilni stroj, ki pa mu ni povsem ustrezal. S prijatelji ga je razstavil, na novo sestavil in ga po zdravi kmečki pameti, kot pravi, nadgradil. »Zdaj dela odlično. Podobno sem predelal motokultivator, mu dodal večja kolesa in ravno pravi razmak nožev, da lahko z njim med vrstami česna njivo okopljem in hkrati tudi malo oplejem.« Gregoriču pridelava česna sicer ni vir preživetja. »Mi je pa najboljša sprostitev. Rad delam na zemlji,« še dodaja.
