Duda je pripomoček, ki pogosto razbremeni starše. Dobrodošla je, kadar dojenček noče več sesati pri materinih prsih, a potrebuje sesanje za uspavanje. Tudi ko smo na poti v avtu, pa ne moremo nemudoma ustaviti in dojenčka, ki sitnari, potolažiti z dojenjem, nas lahko duda reši. Pa vendar pride čas – najpogosteje ko ima malček že vse zobe, da se od nje poslovimo. Kot pravi Kristina Zupančič, specialna pedagoginja, vodja Hiše uspeha, ki se ukvarja s specialnimi pedagoškimi oblikami pomoči za otroke in starše, vzgoja nikoli ni bila enostavna stvar. »Pri vzgoji dosežemo nekaj, kar je pravzaprav boleče, na neboleč način. Navezanost na dudo je v določenem obdobju otroku prijetna in potem mu to kar vzamemo. Nenadoma tega ni več,« pove Zupančičeva.
Spodbujanje sesalnega refleksa
Duda poskrbi, da zadovoljimo sesalni refleks. To je refleks, ki ga otroci razvijejo že v trebuhu in je nujen za preživetje. Sesalni refleks dojenček potrebuje, da se prisesa na mamine prsi. »Zelo je pomembno, da predvsem v prvem mesecu starosti ta sesalni refleks spodbujamo tako, da otroka pristavimo k prsim, kadar koli želi, obenem se tako krepi tudi neka vez z mamo in občutek varnosti. Strokovnjaki priporočajo, da prvi mesec morda niti ne uvajamo dude. Tudi pri tem smo si ljudje različni. Enim bo dovolj, da s sesanjem potešijo lakoto in potem ne potrebujejo dude, eni bodo pljuvali dudo ven, drugi bodo povedali, da je en otrok dudo maral, drugi pa ne,« pove strokovnjakinja in omeni še otroke, ki imajo tako hudo potrebo po sesanju, da zato pogosto uporabijo tudi prst, ki jim je najbližji. »Na ultrazvoku lahko kdaj vidite, da vaš dojenček že v trebuhu sesa prst,« pove Zupančičeva. »Kaj se bomo torej odločili – ali bomo otroku ponudili dudo ali pustili prst?« Strokovnjaki se seveda strinjajo, da je v tem primeru veliko boljša duda. Zakaj? Predvsem potem v fazi odvajanja dudo lahko damo stran, prst je pa vedno z nami. »Če ga otroci predolgo sesajo, lahko nastanejo anomalije na nebu, zobje nepravilno zrastejo ali pa imajo otroci težave pri govoru. Sicer pa je tudi pravočasno odvajanje od dude zelo pomembno,« pojasni.
Kdaj začnemo odvajanje od dude
Najtežje je najti pravi čas, da otroku odvzamemo dudo. Pomembno je, da ima otrok sposobnost zavedanja, da bo razumel, zakaj to počnemo, oziroma da nam ga bo uspelo prepričati, da se od dude loči sam. »Če ne ve, zakaj to počnemo, je zanj lahko to zelo boleče,« pove sogovornica, ki tudi opozori, da je pomembno, da o tem obvestimo tudi bližnje sorodstvo oziroma ljudi, s katerimi je malček v pogostem stiku. Zelo hitro, predvsem pa nehote lahko pride do manipulacije navihanega otroka predvsem s starimi starši. Prav tako je pomembno, da izberemo obdobje odvajanja od dude takrat, ko smo z otrokom veliko skupaj, najbolje prav med počitnicami. »S kakšnimi metodami se bomo odvzema dude lotili, je spet odvisno od naših otrok,« pove sogovornica, ki je delila tudi lastno izkušnjo. »Prvemu otroku smo strokovno razložili, kako duda vpliva na njegove zobe, čeljust – da bo grdo govoril – je pri dveh letih to že razumel. Smo pa zato morali pri drugem otroku poiskati rešitev v pravljicah, saj strokovne obrazložitve enostavno ni mogel razumsko sprejeti.«
Načini, kako se znebiti dude
Seveda je načinov, kako se znebiti dude na čim bolj neboleče način, veliko. Vprašanje je le, kateri od njih bo dejansko imel pravi učinek. S tem se strinja tudi Katja Božič, avtorica pred kratkim izdane slikanice Dudožer in Jakova duda. »Na različne načine smo ga poskušali odvaditi, pa ni nič pomagalo. Tudi če je bil ves dan brez dude, je takoj, ko smo prestopili hišni prag, dejal: 'Dudo labim' – in se ni pomiril, dokler je ni dobil. Na koncu je imel samo še eno staro prežvečeno dudo. Nove sploh ni hotel. Nekega večera – ne vem, kje sva dobila idejo – pa sva se s partnerjem odločila dudo obrezati. Ko se je Jaka zjutraj zbudil, sva mu dejala, da mu jo je ponoči odgriznil zmajček Dudožer. Fantku se je duda tako zagnusila, da je rekel očetu: 'Stlan jo vlzi!' Nisva mogla verjeti, da misli resno, zato sva mu za vsak primer predlagala, naj jo zvečer nastavi dudkini vili, ki mu bo morda prinesla darilo. Tako je storil in naslednji dan na okenski polici našel gasilski avto, na dudo pa tudi pomislil ni več, kar se nama je zdelo pravi čudež,« so se domiselno od dude poslovili v družini triletnega Jake. Prav uspešno slovo od dude je mamico motiviralo, da je ustvarila slikanico o Dudožeru, ki po besedah Božičeve uspešno pomaga otrokom, da dudi za vedno rečejo papa.