»Predvsem zaradi interesov slovenskega gospodarstva je prišlo do prilagoditve ukrepa, ki smo ga na s tranzitnim tovornim prometom najbolj obremenjenih cestnih povezavah uvedli 1. junija letos. Po novem je tako tistim tovornim vozilom, ki so namenjena do mejnih prehodov Bistrica ob Sotli in Dobovec in imajo izhodišče oziroma cilj v Krapinsko-zagorski županiji na hrvaški strani, od 1. avgusta naprej ponovno dovoljeno uporabljati cestno povezavo od avtoceste in do nje skozi Šentjur,« nam je potrdila Eva Košak iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za infrastrukturo.
Navezovalna cesta mora biti prioriteta
V Dnevniku smo danes že poročali, da je šentjurski župan Marko Diaci na Direkcijo RS za infrastrukturo naslovil protestno pismo, ker na občini niso bili obveščeni o tem, da si je država po zgolj dveh mesecih od uveljavitve prepovedi tranzitnega prometa za težka tovorna vozila na regionalnih in lokalnih cestah premislila in ukrep omilila. S 1. avgustom je stopila v veljavo izjema, in sicer ravno pri prepovedi prometa tovornih vozil, težjih od 7,5 tone, ki so namenjena proti mejnima prehodoma Bistrica ob Sotli in Dobovec. Ti tako lahko še naprej uporabljajo državno cesto od izvoza s štajerske avtoceste A1 pri Dramljah in do uvoza nanjo, pri čemer se mestnemu jedru Šentjurja ne morejo izogniti, saj Šentjur še vedno nima ustrezne obvoznice, na katero čakajo že leta. Kot je poudaril Diaci, so bili učinki prepovedi s 1. junijem občutni, saj so morebitne kršitelje za to pristojni državni organi tudi ustrezno sankcionirali, zato so se razmere normalizirale. A takoj, ko je bila z avgustom uvedena izjema za tovorna vozila, se je tranzitni promet skozi Šentjur spet povečal. »Spet smo izpostavljeni gostemu tovornemu prometu, izpustom in obremenitvi okolja, zastojem in uničevanju cestne infrastrukture. Zato zahtevamo, da direkcija nemudoma zagotovi denar za gradnjo krožišča pri Osnovni šoli Franja Malgaja in stadionu, ureditev Ljubljanske ceste in navezovalno cesto Dramlje–Šentjur pa uvrsti med prioritete v prihodnji finančni perspektivi,« pravi Diaci.
Pol leta bodo spremljali učinke
Na Direkciji RS za infrastrukturo odgovarjajo, da je o učinkih spremembe še prezgodaj govoriti, saj je ukrep v veljavi šele nekaj dni. »Realne učinke bo mogoče komentirati po približno šestih mesecih, ko bomo imeli realnejšo sliko dejanskega stanja. Bomo pa tako na direkciji kot na ministrstvu za infrastrukturo spremljali učinke omenjene prometne ureditve in v primeru posebnih odklonov razmislili o nadaljnjih korakih, da zagotovimo čim varnejše in bolj kakovostno bivanje lokalnim prebivalcem,« je pojasnila Košakova. Na ministrstvu so ob tem dodali še, da osnovni cilj ukrepov omejevanja težkega tovornega prometa ostaja razbremenitev lokalnega okolja in zmanjšanje tranzitnega prometa, učinki pa so pogojeni tudi z doslednim nadzorom pristojnih organov.
