Ne samo prometni policisti ob poostrenih kontrolah prometa ali na krajih prometnih nesreč, tudi učitelji v avtošolah pogosto naletijo na voznike, ki za volan sedajo vinjeni ali, še huje, pod vplivom različnih prepovedanih drog. Še več, tudi predavatelji v območnih združenjih Rdečega križa, ki kandidatom za voznike podajajo praktično znanje iz prve pomoči, opažajo, da se med mladimi, tudi še nepolnoletnimi kandidati za voznike, najdejo takšni, ki kažejo vidne znake opitosti ali uživanja prepovedanih substanc. »Tudi meni se je že zgodilo, da je bil v predavalnici kakšen tak, ki je bil povsem odsoten ali zaspan. Ob tem se mi je porodilo vprašanje, kako je mogoče, da takšni sploh sedejo za volan in v nadaljevanju celo opravijo izpitno vožnjo. Na tak način dobimo v prometu novega potencialnega povzročitelja hudih prometnih nesreč,« je povedala diplomirana medicinska sestra, ki prihodnjim voznikom predava o praktični prvi pomoči.
Na Celjskem štirje povzročitelji pod vplivom drog
Kot pravi, je toleranca naše družbe do tega, da ljudje sedajo za volan vinjeni ali pod vplivom prepovedanih drog, prevelika, po drugi strani pa ni nikogar, ki bi takšnim vožnjo lahko preprečil, še preden bi prišlo do prometne nesreče. Da so prav pijani vozniki največkrat povzročitelji nesreč z najhujšimi posledicami, kaže tudi statistika. A vse prevečkrat že zelo mladi uživajo tudi prepovedane droge, ki v telesu ostajajo še dlje kot alkohol, kar pa razkrijejo šele rezultati toksikoloških preiskav po obravnavi prometnih nesreč.
»O konkretnih prometnih nesrečah, kjer je bila zaznana prisotnost alkohola ali prepovedanih drog, zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo govoriti. Na splošno pa lahko povemo, da je bilo v prvem polletju letošnjega leta zaradi suma prisotnosti prepovedanih drog 21 povzročiteljem prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju Policijske uprave Celje, odrejen strokovni pregled. V štirih primerih je bila prisotnost prepovednih drog tudi potrjena,« pove Božidar Pezdevšek, vodja operativno-komunikacijskega centra na Policijski upravi Celje, kjer se je letos, kot smo že večkrat poročali, prometna varnost izrazito poslabšala, saj je v prometnih nesrečah umrlo petkrat več ljudi kot v enakem obdobju lani.
Za spremembo zakonodaje
Na Agencijo za varnost prometa (AVP) smo zato naslovili vprašanje, ali nemara razmišljajo, da bi predlagali zaostritev pogojev za opravljanje vozniškega izpita kandidatom, ki kažejo očitne znake vinjenosti ali uživanja prepovedanih drog. Vesna Marinko, v. d. direktorice AVP, je za Dnevnik pojasnila, da so ravno letos na ministrstvo za infrastrukturo naslovili predlog spremembe zakonodaje s področja prometnih pravil, da bi skupaj prispevali k boljši in večji prometni varnosti. V začetku junija so s tem namenom organizirali tudi strokovni posvet na temo preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so različni strokovnjaki predstavili svoje vidike in ukrepe.
»Tudi mi že dlje časa opozarjamo na težave v praksi, ko občasno kandidati za voznike na usposabljanju v šoli vožnje ali na vozniškem izpitu začnejo voziti pod vplivom alkohola, učitelj vožnje pa nima zakonskih pooblastil, da bi opravil test alkoholiziranosti ali vsebnosti drugih psihoaktivnih snovi. Zato smo predlagali, da se v 41. členu zakona o voznikih, ki določa zdravstvene pogoje za usposabljanje kandidatov za voznike in ki v drugem odstavku določa, da učitelj vožnje kandidatu za voznika ne sme dovoliti vožnje po cesti, če je očitno, da kandidat zaradi telesne okvare ali poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ne more zanesljivo voziti, doda besedilo: Za ta namen sme učitelj vožnje s kandidatom izvesti preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku (etilometrom). Če kandidat odvrne preizkus, potem mu učitelj vožnje ne sme dovoliti vožnje na cesti,« pojasnjuje Marinkova. Seveda pa v praksi že zdaj učitelj vožnje lahko na pomoč pokliče policijo, ki ima vsa pooblastila za opravljanje testov alkoholiziranosti in hitrih testov za prisotnost drog.
