Danes naj bi se na Barbadosu začel nov krog pogovorov med predstavniki Madurovega režima in opozicije pod vodstvom Juana Guaidoja, ki potekajo ob mediaciji Norveške. Toda Maduro se je praktično tik pred zdajci odločil, da na ta karibski otok ne pošlje svoje delegacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Maduro je odločitev utemeljil s tem, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti Venezueli izvaja »veliko in brutalno agresijo, ki vključuje nezakonito blokado naših gospodarskih, trgovinskih in finančnih aktivnosti.
ZDA so namreč po Trumpovem ukazu v ponedeljek uvedle popolno prepoved poslovanja z vlado Madura in posamezniki, povezanimi z režimom, ki ga Washington obtožuje hudih kršitev človekovih pravic. Sankcije se lahko prenesejo tudi na tuja podjetja in države, ki poslujejo z režimom. Pred tem ukrepom so ZDA uvedle sankcije proti več kot 100 posameznikom in podjetjem, povezanih z Madurom.
Tako obsežne sankcije so ZDA na zahodni polobli nazadnje uvedle proti sandinistom v Nikaragvi in režimu Manuela Noriege v Panami v 80. letih prejšnjega stoletja. Venezuela je tako sedaj glede sankcij ZDA na ravni Kube, Irana, Severne Koreje in Sirije.
Cilj sankcij je prisiliti Madura k sestopu z oblasti. ZDA kot zakonitega predsednika Venezuele priznavajo Guaidoja, temu pa se pridružuje več kot 50 držav, med njimi tudi več evropskih. Kot predsednika Venezuele, ki naj bi izvedel svobodne in poštene volitve, ga prepoznava tudi Slovenija. Na drugi strani ima Maduro »kot legalno izvoljeni predsednik« podporo Rusije, predvsem pa venezuelske vojske.
Maduro in Guaido naj bi rešitev poiskala na pogovorih, ki potekajo ob posredovanju Norveške. Guaido si prizadeva predvsem za izvedbo svobodnih volitev, Maduro pa na drugi strani predlaga »politično sobivanje«.
Po Madurovi odločitvi prekinitve teh pogovorov so se v Guaidojevem taboru že odzvali, da sami ne bodo vrgli puške v koruzo in bodo skušali poiskati predloge za pot iz politične krize. Verjamejo tudi, da je prekinitev pogovorov samo začasna, še poroča AFP.
