Krajinski park Kolpa že desetletje popisuje populacijo kmečkih lastovk na svojem območju in na območju Krajinskega parka Lahinja. Na leto naštejejo okoli tisoč gnezd. »Trend se ne zmanjšuje, morda so rahla nihanja le znotraj posameznih gospodinjstev. Je pa tako, da ko kmetje opustijo živinorejo, je tam lastovk manj. Če odidejo ljudje, odidejo tudi lastovke, saj potrebujejo bližino človeka,« pravi direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan.
Kmečka lastovka običajno gnezdi v hlevih, na skednjih, kozolcih. »Rade se zadržujejo v hlevu z živino, saj imajo tako kljub morebitnemu deževju in mrazu vedno dovolj žuželk za hrano,« pojasnjuje Grabrijan. Gnezdo pritrdijo na lesen ali betonski del trama pod strop. Samička ob koncu aprila izleže štiri do pet jajčk, ki jih vali sama, medtem ko pri hranjenju mladičev sodelujeta oba partnerja. Lastovičja družina ima na leto dva do tri zarode.
Za večino mladičev usodna dolga pot do Afrike
Gnezdenje se konča v septembru, ko se začnejo lastovke zbirati v vedno večje jate, ki posedajo na električnih žicah ali trstičju. Tako v velikih jatah začnejo svoje dolgo popotovanje v tople kraje.
Z dolge poti do Afrike se vrne le kakšnih dvajset odstotkov mladih lastovk, dodaja Grabrijan. Kot pravi študentka naravovarstva Sandra Murgelj, ki te dni opravlja popis, imajo lastovke na 10.000 kilometrov dolgi poti do Afrike vse manj primernih območij za počitek. »Za nekatere so usodne surove razmere pri prečkanju Sahare ali nenadne vremenske spremembe, kot sta sneženje ali daljše deževje. Kljub temu smo po vsej Evropi vsako pomlad priča njihovi vrnitvi in jih že stoletja slavimo kot znanilke pomladi,« dodaja.
Večina odraslih lastovk se vrača v svoja stara gnezda. Mesto za gnezdo izbere samček, ki se vrne prvi in začne popravljati ali na novo graditi gnezdo iz blata, iztrebkov, travnih bilk, slame. Popisi kažejo, da sta pri posameznem gospodinjstvu običajno dve do štiri gnezda. »Bi rekel, da je kar 99 odstotkov lastnikov, kjer gnezdijo lastovke, ponosnih, da jih imajo. In jih tudi redno spremljajo, tako da jih že kar skrbi, če lastovke kakšno leto malo zamujajo,« pravi Grabrijan. Ko kmetje vidijo, da so se vrnile prve lastovke, jim omogočijo dostop do starih gnezd, odprejo vrata in okna hlevov, nekateri pa so prav za lastovke uredili tudi posebne odprtine.
Človeka spremlja že tisočletja
Rezultati popisa niso skrb vzbujajoči, dodajajo v Krajinskem parku Kolpa. Pa vendarle lastovko ogroža prav opuščanje kmetijstva, saj so vezane na živino, pri obnovi kmetijskih poslopij pa pogosto pride do uničenja gnezd. A se lastovke kljub temu vrnejo, če je živina še vedno prisotna, in zgradijo novo gnezdo, dodaja Murgljeva.
