Krhko premirje v trimilijonskem Idlibu na severozahodu Sirije je po treh mesecih rusko-sirske ofenzive trajalo samo štiri dni. Prvega avgusta je tiranski režim Bašarja Al Asada razglasil ustavitev napada na Idlib. Od ponedeljka pa to rodovitno območje, ki je v rokah upornikov in kamor se je zateklo več kot milijon beguncev, spet bombardirajo Al Asadova in ruska letala.
Vojna v Idlibu
V Damasku in Moskvi krivdo za konec premirja valijo na upornike (med katerimi prevladujejo islamistični skrajneži), ki naj bi ga kršili, ko so z raketami obstreljevali rusko letalsko bazo. Premirje 1. avgusta je bilo doseženo v času pogajanj v Kazahstanu, na katerih rešitev za Idlib iščejo predstavniki Rusije, Irana, ki tudi podpira Al Asada, in Turčije, ki brani interese upornikov.
Trimesečni siloviti letalski napadi na naselja, bolnišnice, šole in tržnice niso prinesli rezultatov. Al Asadova vojska ni prodrla na območje upornikov, ki so uspešno izvajali protinapade. »Rusi niso dosegli, kar so hoteli: sirski vojski ni uspelo prebiti fronte, Moskva ni prepričala iranskih milic, naj sodelujejo v bitki za Idlib, poleg tega imajo sunitski skrajneži podporo med tamkajšnjim prebivalstvom,« je za pariški dnevnik Le Monde dejala Dareen Khalifa, strokovnjakinja za Sirijo iz organizacije International Crisis Group. Presenečena je, kako zelo je uničen južni del Idliba, ki ga je obiskala julija: »Skoraj vsaka stavba je poškodovana. Območje je povsem opustelo.« Od konca aprila je v letalskih napadih na južni Idlib umrlo okoli 800 civilistov.
Khalifova je poudarila, da prebivalstvo v Idlibu podpira vodilno uporniško skupino Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), ki je povezana z Al Kaido: »To ne pomeni, da se ljudje strinjajo z ideologijo in političnimi projekti HTS, toda ljudem gre za preživetje. Veliko mi jih je reklo: 'Nikamor drugam ne moremo iti.'« Al Asad se torej hoče polastiti Idliba, ki je še zadnje večje uporniško območje v Siriji. Turčija, ki je doslej oboroževala sirske upornike, pa noče popustiti. V primeru spopada s sirskimi Kurdi na precej močne uporniške sile v Idlibu menda računa zlasti predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Erdogan grozi z invazijo
Erdogan, ki ima doma težave s svojimi 15 milijoni Kurdov, hoče na severu Sirije vzpostaviti varnostno območje in tja poslati vojsko. Vendar so bila dosedanja pogajanja z Američani, ki so zavezniki sirskih Kurdov in nadzorujejo njihov zračni prostor, neuspešna. Zdaj je Erdogan, ki naj bi izgubil potrpljenje, napovedal vojaško ofenzivo proti »teroristom« na severu Sirije.
Ameriški obrambni minister Mark Esper ga je posvaril, naj ne napada območja, ki ga obvladujejo sirski Kurdi: »Enostransko ukrepanje (turške vojske) bi bilo nesprejemljivo.« Obenem so ZDA poslale v Ankaro delegacijo, ki zadnje dni poskuša obnoviti pogajanja o varnostnem območju. Kot trdijo v turški vladi, naj bi bilo široko 30 kilometrov, potekalo pa bi od Evfrata na zahodu proti vzhodu ob vsej sirski meji. Ameriška stran hoče, da bi bilo varnostno območje široko 15 kilometrov. Spor poteka tudi glede vprašanja, kdo naj bi ga nadziral. Doslej je na tem ozemlju na severu Sirije, ki bi se ga rad polastil Erdogan, vladala kurdska milica YPG. Ankara pa v njej vidi del prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo ima za teroristično organizacijo. Toda za ZDA je YPG pomemben zaveznik v boju proti Islamski državi (IS). V Washingtonu hočejo zdaj preprečiti napad na sirske Kurde, obenem pa upoštevati interese Ankare. Sicer je Turčija že dvakrat doslej, leta 2016 in 2018, izvedla poseg na severu Sirije, obakrat zahodno od Evfrata.
