Prepovedi, ukrepi, pregoni so le nekatere besede iz pravnega besedišča, ki so zadnja leta v Evropi zelo moderne. Otepanje tujega, ki zavoljo strahu pred izgubo nacionalne identitete vodi v razčlovečenje prebivalstva, je na ravni Evropske unije postalo vsakdanje. Zatorej naj nam ne bo tuj niti nov evropski dokument, ki je uperjen proti tujemu, a je tokrat smiseln, podprt z znanstvenimi dejstvi. Dopolnjeni seznam invazivnih tujerodnih rastlin in živali vsebuje prepovedi in ukrepe, ki zagotavljajo preživetje avtohtonih vrst, ključnih za ohranjanje življenjskega prostora.

Na seznam dodanih 17 vrst

Popis vrst, ki zaradi svoje invazivnosti pomenijo grožnjo rastju in živalstvu, je evropska komisija razširila, tako da zdaj vsebuje dodatnih 13 rastlinskih vrst in 4 živalske vrste, na novem seznamu je zdaj 66 invazivk. Med rastline, za katere bodo začeli veljati strogi ukrepi, je komisija uvrstila predvsem okrasna drevesa in trave, ki so v naravo pobegnile iz parkov in vrtov. Z ministrstva za okolje in prostor sporočajo, da »na evropskem seznamu niso vse vrste, ki so v Sloveniji oziroma EU močno invazivne. Tako na primer na seznamu ni japonskega dresnika, močno razširjenega tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov EU je namreč že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam EU njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala.« Nova rastlina na seznamu, ki ogroža biotop v Sloveniji, je veliki pajesen. Trdoživo listnato drevo, ki izvira iz Kitajske, Tajvana in Severne Koreje, je bilo na staro celino prineseno v 18. stoletju. Za to vetrocvetko je značilno, da proizvaja visoko število semen. Kar je problematično, saj se je veliki pajesen razširil že po večini slovenskih mest, kjer zaradi rasti korenin povzroča poškodbe na infrastrukturi in ustvarja videz zanemarjenosti zelenih površin, v naravi pa s strupenimi izločki korenin izganja domorodne rastline. Poleg velikega pajesena so bile v Slovenije opažene še štiri nove invazivne rastline: sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in vodna rastlina zahodna račja zel.

Na domači grudi pa imamo tudi nove invazivne živali: nutrijo, pižmovko, signalnega raka in raka trnavca, ribo psevdorazboro, želvo z imenom popisana sklednica ter ribo sončni ostriž. Zadnjo so zaradi videza udomačili kot akvarijsko ribo, če pa jo ljudje spustijo v naravo, postane plenilec, uničuje ribji zarod in tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor. Prenaša lahko zajedavce in se križa z drugimi vrstami rib.

Kaj lahko storimo sami

Najučinkovitejši in najcenejši ukrepi so takšni, ki naselitev preprečujejo oziroma vrsto odstranijo takoj ob naselitvi. Vrtičkarji morajo biti previdni, preden na vrt posadijo novo rastlino, ki izredno hitro raste ali je zelo trdoživa. Skrbeti je treba tudi za opuščena zemljišča, ki so idealen habitat za hitro naselitev invazivk. Če imamo v akvariju, ribniku ali na vrtu katero od živali s seznama, je nikakor ne spuščajmo v naravo. Če katero od nezaželenih tujk opazimo, ukrepamo tako, da informacijo sporočimo Gozdarskemu inštitutu Slovenije, zavodu Symbiosis, Zavodu za gozdove Slovenije ali Zavodu RS za varstvo narave. Te ustanove skupaj izvajajo projekt LIFE: Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu. Na njihovih spletnih straneh je na voljo tudi ves seznam in informacije o zatiranju, še enkrat pa velja opozoriti na veliki pajesen, ki ga nujno odstranjujemo z rokavicami, saj vsebuje nevaren sok in v primeru ranjenih ali ožuljenih rok lahko povzroči vnetje srčne mišice.