Zelenjadnice za zdravo rast potrebujejo dobro osnovo, ki jo pri rastlinah predstavljajo tla. To je bilo človeku jasno še pred izumom periodnega sistema, kaj šele merilnikov za ugotavljanje kakovosti tal na vrtovih, saj so organska gnojila uporabljali od pamtiveka. A vseeno se še vedno pogosto dogaja, da vrtnine s hranili in minerali niso priskrbljene v pravi meri. Glavna hranila, ki spodbujajo rast zelenjave, so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo.
Fosfor rastlini pomaga pri razgradnji aminokislin, kalij gradi celične strukture rastline in ima pomembno vlogo pri transportu in gradnji škroba, kalcij je temeljni gradnik rastlinskih membran in njenih celičnih sten, magnezij je znan po tvorbi klorofila, medtem ko žveplo skrbi za encimske reakcije in tvorbo aminokislin. Največje potrebe pa imajo rastline po dušiku – brez osnovnega gradnika rastlinskih tkiv in beljakovinskih spojin rastlina ne bi rasla.
Ne premalo ne preveč
Pomanjkanje dušika je pri rastlini vidno tako na mladih kot starih listih. Zgornji listi rastline so v primeru nezadostne oskrbe z dušikom bledo zeleni, spodnji pa že kar rumeni. Stari listi poleg spremembe barve dobijo še nagubano obliko. Če je pomanjkanje res izrazito, bo vrtnina slabo rasla in sčasoma propadla. Zelenjadnice pa niso zmožne prenesti niti presežka hranil, v tem primeru so nezmožne sprejeti potrebne snovi, kar vodi do podobnega rezultata, kot če imajo premalo mineralov in drugih potrebnih snovi. Do zasičenosti z dušikom po navadi pride pri uporabi kemičnih gnojil. Ta so zelo hitro topna, rastline jih vase sprejemajo (pre)hitro, kar pripelje do kopičenja odvečne dušikove soli. Zato strokovnjaki že dolgo priporočajo uporabo naravnih ali organskih gnojil, ki delujejo v bolj enakomernem tempu, presežne snovi pa v tem primeru v tleh obdržijo mikroorganizmi. Pogostost in količina gojenja sta odvisni od izbora rastlin in sestave tal, načeloma velja, da zelenjavni vrt potrebuje redno gnojenje. Če nam poleg budnega opazovanja listov in harmoničnega gnojenja zelenjava ne uspeva v vsej svoji veličini, si lahko pomagamo še z drugimi metodami.
Alternative klasičnemu gnojenju
Ena izmed hvaljenih metod, ki tla oplemenitijo z dušikom, je dodajanje sveže pokošene trave na gredice oziroma tik ob steblo rastline. Na tak način se pospeši kompostiranje. Ob koncu vegetacijske dobe je vrt priporočljivo prekriti s približno 7-centimetrsko listno zastirko, jo dobro zaliti in s tem obogatiti raven dušika, ki je že v prsti. Letos je že prepozno, na sajenje fižola in graha se moramo spomniti spomladi – stročnice so zmožne absorbirati dušik iz zraka in ga porazdeliti med svoje sosede. Ne samo moteč, temveč tudi uporaben je na vrtu lahko tudi plevel. Če ga posušenega vržemo v zbiralnik komposta, bo poskrbel za njegovo hitrejšo razgradnjo ter povišal vsebnost dušika. Poleg naštetega mnogi zagovarjajo tezo, da je človeški urin balzam za rodovitna tla. Urin zdravega človeka bo tla prepojil s kalijevim cianidom, fosforjem in seveda dušikom. Tudi v tem primeru je treba delovati premišljeno in pripraviti mešanico z vodo. Razmerje naj bo ena skodelica urina proti osmim skodelicam vode.
