"Obrestne mere morajo zniževati v večjem obsegu in hitreje ter takoj prenehati z absurdnim kvantitativnim zategovanjem," je tvitnil Trump. FOMC je ključno obrestno mero pred tednom dni znižal za 0,25 odstotne točke na raven med dva in 2,25 odstotka. Gre za prvo znižanje po decembru 2008, zanj pa se je odbor odločil zaradi gospodarskih negotovosti.
V izjavi, pod katero se je podpisala večina članov FOMC, so navedli, da bodo še naprej spremljali prihajajoče informacije in se odločili za ustrezno ukrepanje za ohranitev rekordno dolge ekspanzije, ki traja več kot deset let. Iz tega gre po mnenju analitikov sklepati, da je možno še kakšno znižanje ključne obrestne mere. Analitiki obenem menijo, da bo Trump na banko pritiskal do volitev novembra 2020, hkrati pa bi nanjo lahko zvalil vso krivdo, če se bo rast gospodarstva pred volitvami upočasnila.
FOMC je hkrati z znižanjem ključne obrestne mere napovedal tudi, da bo politiko tako imenovanega kvantitativnega zategovanja končal že 1. avgusta. To je nasprotna politika od kvantitativnega sproščanja, ki jo je Fed po tistem, ko ni imel več kam nižati obresti v času krize, sprejel, da na trgu zagotovi dovolj denarja.
To je banka počela z odkupovanjem vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih hipotek, kar ji je napihnilo bilanco. V času konjunkture je to bilanco začela zmanjševati, kar je vplivalo na dolgoročne obrestne mere. Takšno politiko je zdaj sklenila končati predčasno, a Trump očitno meni, da jo v resnici še naprej izvaja.
