ZDA so doslej proti vladi Nicolasa Madure, državnim podjetjem in posameznikom uvedle že več sankcij, tokratni ukrep pa je obsežen in dovoljuje izjeme za humanitarno pomoč prebivalcem obubožane države in ne zajema celotnega zasebnega sektorja Venezuele, razen podjetij in posameznikov, povezanih z režimom. Pred tem ukrepom so ZDA uvedle sankcije proti več kot 100 posameznikom in podjetjem, povezanih z Madurom.
Tako obsežne sankcije so ZDA na zahodni polobli nazadnje uvedle proti sandinistom v Nikaragvi in režimu Manuela Noriege v Panami v 80. letih prejšnjega stoletja. Venezuela je tako sedaj glede sankcij ZDA na ravni Kube, Irana, Severne Koreje in Sirije.
V ZDA je sedaj zamrznjeno vse premoženje Madurove vlade, ameriškim podjetjem in posameznikom je prepovedano poslovati z režimom in posamezniki iz režima, ZDA pa lahko lahko doma zamrznejo premoženje tujih podjetij in posameznikov, ki poslujejo z Madurom.
Za zdaj ni jasno, kako bo to vplivalo na ameriško naftno podjetje Chevron, ki je julija dobilo »odpustek« za nadaljevanje sodelovanja z venezuelsko naftno družbo Petroleos de Venezuela SA (PDVSA). Chevron s podjetjem, za katerega so že prej veljale ameriške sankcije, sodeluje pri raziskavah in vrtanju nafte. Venezuela je imela v ZDA do začetka letošnjega leta največje premoženje v tujini - naftno družbo Citgo, ki je bila hčerinska družba PDVSA.
Venezuela ZDA obtožuje gospodarskega terorizma
ZDA Madura več ne priznavajo kot predsednika Venezuele in hčerinska družba si je v sodelovanju z nacionalno skupščino Venezuele, ki jo obvladuje opozicija pod vodstvom Juana Guaidoja, izvolila novo vodstvo ter se tako praktično ločila od PDVSA. Guaidoja ZDA skupaj z več kot 50 državami sveta priznavajo kot začasnega predsednika Venezuele. Guaido je že izjavil, da bo zadnji ukrep ZDA zaščitil premoženje Citgo pred Madurovim režimom.
Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je v odzivu na sankcije obtožilo ZDA gospodarskega terorizma. »Gre za novo resno agresijo vlade predsednika Donalda Trumpa proti venezuelskemu ljudstvu s samovoljnim gospodarskim terorizmom,« je sporočilo ministrstvo Madurove vlade.
Ruski mediji navajajo predsednika odbora za mednarodne odnose zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantina Kosačeva, ki je sankcije označil za odkrito vpletanje v notranje zadeve Venezuele in mednarodno razbojništvo.
Posledice ukrepa za skoraj propadlo ekonomijo države, ki je sredi hiperinflacije in pomanjkanja, zaradi česar iz države bežijo milijoni, po mnenju analitikov ne bodo hude. Ukrep Trumpove vlade zato predvideva izjemo, če gre za dostavo hrane, zdravil in oblačil.
Pogajanja za rešitev krize med predstavniki Madura in Guaidoja potekajo pod pokroviteljstvom Norveške, v Peruju pa trenutno poteka mednarodna konferenca držav, ki priznavajo Guaidoja. Tam sta svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton in trgovinski minister Wilbur Ross.
Seznam sodelujočih obsega 59 držav, ki menijo, da so zadnje predsedniške volitve v Venezueli, na katerih je lani zmagal Maduro, neveljavne. Guaidoja kot začasnega predsednika sicer priznava tudi Slovenija.
