Minuli teden so v različnih delih Paragvaja izbruhnili množični protesti proti desničarskemu predsedniku Abdu Benitezu s pozivom, naj politična opozicija proti njemu uvede parlamentarni postopek za ustavno obtožbo in njegovo razrešitev. Protestniki so se zbrali tudi v nedeljo pred parlamentom v glavnem mestu Asuncion, tokrat v organizaciji katoliške škofovske konference, študentov in levosredinskih strank. Politična kriza se je začela 24. julija letos z odstopom direktorja državnega podjetja za nacionalno energetsko upravljanje (ANDE), Pedra Ferreire, ki je nasprotoval bilateralnemu sporazumu o pogojih prodaje presežka paragvajskih zmogljivosti pri hidroelektrarni Itaipu Braziliji. Takrat je prišlo na dan, da sta vladi obeh držav maja letos podpisali tajni sporazum o obratovanju hidroelektrarne in večji povprečni letni dobavi električne energije Braziliji, in to pod takimi pogoji, ki bi po navedbah direktorja pomenili za Paragvaj letno okoli 250 milijonov dolarjev izgube.

Paragvaj zavezan prodaji elektrike Braziliji

Hidroelektrarna z elektriko oskrbuje najbogatejše brazilske zvezne države, kot so Sao Paulo, Rio de Janeiro, Parana in Rio Grande do Sul. Paragvaj zaradi manjših potreb uporablja samo sedem odstotkov proizvedene energije, preostalih več kot 90 odstotkov od okoli 6000 do 7000 MW, kolikor mu jih pripada, pa mora po prvotnem dogovoru iz leta 1973 prodati zgolj in samo Braziliji.

Od Brazilije prejme za to fiksno kompenzacijo v višini 350 milijonov dolarjev na leto, ta znesek za dobavljeno energijo pa je precej nižji od tržne vrednosti. Paragvajska javnost je prepričana, da gre za krivično določilo dogovora, ki je bil sklenjen v času vojaških diktatur v obeh državah. Po novem sporazumu, ki sta ga podpisali sedanji vladi, pa bi morali Paragvajci del svojega presežka energije prodajati brazilskim zasebnim distribucijskim družbam iz Bolsonarovega kroga za ceno, ki ne pokrije niti obratovalnih stroškov.

Po razkritju podrobnosti tega sporazuma je paragvajski predsednik Mario Abdo Benitez poskušal upravičevati njegov podpis, vendar opozicije in javnosti ni prepričal. Opozicijski Liberalna stranka in levičarska stranka Frente Guasu ter celo del desne stranke Colorado, ki ji pripada Abdo, so napovedali, da bodo proti njemu in podpredsedniku vlade vložili ustavno obtožbo. V parlamentu bi ti dve stranki skupaj s frakcijo stranke Colorado, ki jo vodi nekdanji predsednik države Horacio Cartes (2013–2018), lahko zagotovili dve tretjini glasov, kolikor jih je potrebnih za izglasovanje odstopa predsednika. Abdo je zatem spremenil svojo oceno sporazuma, sledili so odstopi zunanjega ministra Luisa Castiglionija in še treh visokih vladnih funkcionarjev, ki so vodili pogajanje. Minuli četrtek pa je Abdo podpisani sporazum razveljavil, kar je predlagal tudi brazilski predsednik Bolsonaro, ki tako poskuša pomagati prijatelju in somišljeniku. Po razveljavitvi sporazuma je politična frakcija v Abdojevi stranki Colorado mnenja, da ni več vzrokov za ustavno obtožbo proti njemu. Drugačnega mnenja je opozicija, ki namerava nadaljevati mobilizacijo paragvajske javnosti in sprožiti parlamentarni postopek za ustavno obtožbo zaradi »izdaje domovine in hujše kršitve pri opravljanju predsedniške funkcije«. Prav tako zahteva odstavitev podpredsednika vlade Huga Velazqueza. Očita mu, da je na tajnih pogajanjih zastopal interese brazilskega podjetja Leros, ki si je želela zagotoviti 300 MW električne energije na leto po dogovorjenih nizkih cenah.