Vprašanje smrtnosti je dokumentirano staro že več tisočletij, nanj odgovarjajo religije, filozofija, umetnost in znanost. Slednja je v svojih odkritjih veliko bolj samozavestna, kot sta filozofija in umetnost. Za znanost je neumrljivost namreč le neskončno delovanje organizma, ne pa človeka v vsej njegovi zapletenosti, ki je vedno del živega organizma, ki mu pravimo družba. Dvoumnost človeške želje po odpravi smrti je že konec 18. stoletja povzel Goethe v Faustu: človek lahko večno živi le, če proda dušo.
Znanstveniki so pred leti razglasili, da se univerzalni lek proti boleznim in staranju skriva v matičnih celicah popkovine, in premožni ljudje so hiteli zamrzovat ...