Kritika razstave Andreja Jemca: Sveže, avtentično in odločno
Andrej Jemec (1934) je imel na likovni akademiji izjemne profesorje, kot sta bila Gabrijel Stupica in Marij Pregelj. Posebej slednji je pustil močan pečat na mladem umetniku, ki se kaže v svobodni gestualni likovni govorici in kolorizmu. Od tod je bil le še korak do abstrakcije, ki jo je Jemec razvijal predvsem v pariškem kontekstu, in lirične abstrakcije (G. Mathieu), kjer se je tudi izpopolnjeval. Njegov svež, lirično navdahnjen izraz je v grafični tehniki požel uspeh v Tokiu (grand prix), kar je naslednjega leta (1965) kronal še z nagrado Prešernovega sklada.
Jemec je eden najpomembnejših modernističnih slikarjev, nekdanji profesor in dekan ALU, član SAZU, s slikami zastopan v zbirkah svetovne umetnosti. Kritiki so vi...